Varuh izpodbija prvi odstavek 46. člena zakona, za katerega ocenjuje, da predstavlja prekomeren poseg v zasebnost in varstvo osebnih podatkov, in je zato v neskladju z ustavo.
Poudarja, da osebe, odgovorne za javna naročila, niso javne osebe. Teža posledic, ki jo ima ta poseg v zasebnost, pa ne odtehta ciljev, ki jih je zasledoval zakonodajalec. Kot opozarja varuh, ni razvidna povezava med javnostjo podatkov oseb, odgovornih za javna naročila, ter ciljem transparentnega in gospodarnega razpolaganja z javnimi sredstvi.
Varuh še ocenjuje, da zakonodajalec v zadostni meri zasleduje navedene cilje z že vzpostavljenimi institucijami nadzora - tudi brez spornega instituta in da je sistem odgovornosti oseb, odgovornih za javna naročila, že vzpostavljen tudi na temelju delovnopravne zakonodaje. Javnost pa v sistemu ugotavljanja odgovornosti po njegovem ni tista, ki bi lahko imela kakršno koli vlogo.
Varuh meni, da bi škodljive posledice, ki bi nastale z izvrševanjem protiustavne določbe, pretehtale nad škodljivimi posledicami zaradi njenega neizvrševanja. Zato je ustavnemu sodišču predlagal, da do dokončne odločitve zadrži izvajanje omenjene določbe.
