Borut Sajovic (LDS) je v imenu predlagateljev (poslancev LDS, Zares, DeSUS, LDS in nepovezanih poslancev) opozoril, da je namen novele celovita informatizacija vseh poslovnih procesov v zvezi z odločanjem o vpisih v zemljiško knjigo, opredelitev zemljiške knjige kot javne knjige ter publiciteta vseh podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami.
Z vidika strank novela po njegovih besedah med drugim poenostavlja postopek vpisa v zemljiško knjigo in veča pravno varnost državljanov v pravnem prometu z nepremičninami, z vidika sodišč pa pomeni razbremenitev tehničnih opravil (delo zemljiškoknjižnih referentov bo prešlo v roke notarjev).
Poslanec LDS je dejal še, da predlog novele predpostavlja novo ureditev vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov - vlagali jih bodo notarji kot pooblaščenci predlagatelja. Poleg tega novela odpira možnost vlaganja predlogov širšemu krogu vlagateljev in s tem popravlja vladno različico novele, ki je DZ po vetu državnega sveta ni več potrdil.
Zemljiškoknjižni predlog lahko tako glede na predlog novele vloži vsaka fizična ali pravna oseba v svojem imenu, kot zastopnik predlagatelja pa tudi odvetnik, samostojni podjetnik posameznik ali gospodarska družba, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje storitev posredovanja v prometu z nepremičninami, ter državno ali občinsko pravobranilstvo.
Predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Franci Gerbec je v zvezi s tem opozoril na dikcijo novele, in sicer, da bo lahko upravičenec zemljiškoknjižne predloge vlagal le osebno na sodišču, ki se nahaja na območju nepremičnine. Torej bi moral nekdo iz Murske Sobote v Piran, če je tam nepremičnina, je navedel. Poleg tega je menil še, da novela omejuje postulacijsko sposobnost in da je to protiustavno.
Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec je Gerbcove pomisleke zavrnil. Dejal je, da bi posameznika v Piranu lahko zastopal tudi pooblaščenec (notar, odvetnik ali nepremičninska agencija, če je sodelovala pri poslu). Glede očitka na račun omejevanja postulacijske sposobnosti pa je dejal, da več pooblaščencev ne more biti, ker bi to pomenilo širitev trgovanja s sodnimi postopki.
Kot je pojasnila predstavnica Sodnega sveta Vesna Pavlič Pivk, tudi oni novele ne podpirajo v celoti, skrbijo pa jih zlasti vprašanja, ki zadevajo varnost državljanov - med drugim, da novela predvideva zgolj elektronsko vlaganje pisanj v zemljiško knjigo. Pavlič Pivkova je pri tem spomnila, da mnogo ljudi nima dostopa do računalnika in bodo torej morali predlog vložiti po pooblaščencu. V skladu s tem se je zavzela, da je treba vsem omogočiti fizičen dostop do sodišča.
Nekatere je zmotila še predvidena hramba listin pri notarjih. Kot je menila Pavlič Pivkva, je nujno, da se listine na nekem zbirnem mestu še naprej ohranjajo tudi v originalu, kjer nepremičnina leži, saj bi sicer lahko imele stranke težave pri zbiranju dokazov in dokazovanju pravnih dejstev, ki so podlaga za vpis v zemljiško knjigo.
V tej luči je predsednik odbora Vinko Gorenak (SDS) izpostavil, da bi moral nekdo iz Murske Sobote, ki bi po tej noveli v Kopru podedoval neko nepremičnino, prebresti celo Slovenijo, da bi našel notarja, ki bi hranil ustrezno listino. Sajovic je na tem mestu spomnil, da bi po noveli lahko pogledal v elektronsko evidenco pri vrhovnem sodišču.
Nekatere izpostavljene zaplete rešujejo sprejeta dopolnila koalicije, odbor pa ni sprejel nobenega dopolnila SDS. Ob končnem glasovanju je za vse člene s sprejetimi dopolnili glasovalo 10 poslancev, proti pa nihče.
