Na drugi strani imamo tajkune, sume o davčnih utajah, klientelne usluge, pasenje interesov po državnem denarju. V Sloveniji se slišijo podjetniki, ki pozivajo na državljansko nepokorščino, ker da imamo drago državo, ki med drugim ne uredi sistema, kjer bi lahko delali pošten biznis. Hkrati pa velik del teh istih podjetnikov vpije, kako država ne sme prodati Mercatorja. No, potem bomo imeli še naprej drago in močno državo.
Hvala bogu, da Slovenija ni takšna. Imamo ljudi, ki kljub okolju služijo s konkurenčnimi, dobrimi proizvodi. Ki zaposlujejo, ki dajejo plačo, ki plačujejo večino davkov. Teh ljudi ne zanimajo ne arhivi, ne Göbbels, ne partizani. In te ljudi prosim, da začnejo govoriti. Ti ljudje so naša priložnost.
Kaj ima to zveze z Mercatorjem? Razplet te ekonomsko-politične zgodbe bo povedal vzorec. Bomo Mercator prodali, pregledno vrgli industrijo na konkurenčni prepih? Smo zmožni najti za Mercator boljšega kupca od Agrokorja? Ali pa ne bomo prodali Mercatorja, temveč bomo s politično močjo dajali potuho domačijskim slabim praksam nekonkurenčnosti, tajkunizacije in umiranja na obroke za davkoplačevalski denar? Pri zadnjem bomo spet samo reveži in tajkuni, konča komentatorka.
