Zlasti za nacionalno gospodarstvo je pomembno, da preprečuje, zmanjšuje ali odpravlja poslovna tveganja, ki so povezana s spori, so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu za pravosodje. Po njihovem mnenju je ključna široka uporaba mediacijskih in arbitražnih klavzul v poslovnih pogodbah, na kar opozarja tudi Listina o alternativnem reševanju sodnih sporov, ki so jo podpisali številni župani, gospodarstveniki, predstavniki zbornic in združenj.
Prav za reševanje gospodarskih sporov naj bi tako mediacija postajala vse bolj zanimiva, obenem pa se zanjo zanimajo tudi posamezniki.
Na današnji seji sveta so zato spregovorili o nadaljnjih ukrepih za razvoj te alternativne oblike reševanja sporov. Dotaknili so se postopkov mediacije in načela zaupnosti, obravnavali so predloge Evropske komisije o alternativnem reševanju potrošniških sporov in prošnje za izdajo dovoljenja izvajalcem alternativnega reševanja sporov za uvrščanje mediatorjev na seznam. Obenem so se tudi seznanili s poročilom parlamentarnega odbora za notranjo politiko, ki je ministrstvu za pravosodje naložil, naj prouči možnosti za nadaljnji razvoj alternativnega reševanja sporov.
Slovenija je poleg Nizozemske edina država Evropske unije, ki sistematično uvaja mediacijo oz. je že uspešno implementirala možnost alternativnega reševanja sporov v sodne postopke. Lani je bilo na slovenskih sodiščih uspešno zaključenih približno 2239 postopkov, kar pomeni več kot 100-odstotno povečanje rešenih zadev s pomočjo mediacije v primerjavi z letom 2009. Takrat so z mediacijo rešili okoli 1050 zadev. Zaradi tega delovanja sta Evropska komisija in Svet Evrope Sloveniji že podelili posebno priznanje za program sodišču pridružene mediacije, in sicer za prvi program mediacije, ki se je izvajal pri Okrožnem sodišču v Ljubljani kot vzorčni primer dobrih praks.
