Voditelji največje politične skupine v Evropskem parlamentu so se zbrali z namenom opredeliti skupno stališče o reformah v območju evra, o katerih naj bi se dogovorili voditelji držav v območju evra na izrednem srečanju prihodnji petek v Bruslju.
Zbrani so se strinjali, da bi države članice EU morale dopustiti nadzor Evropske komisije nad svojimi državnimi proračuni, Bruselj pa bi moral imeti na razpolago "jasne mehanizme za sankcije" proti državam, ki ne bodo spoštovale novih fiskalnih pravil.
"Del problema leži v tem, da nekatere države niso spoštovale strogega reda, ki ga nalagajo evropske pogodbe," je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP dejal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. "Brez discipline ni zaupanja, brez zaupanja ni rasti in brez rasti ni zaposlovanja," je dodal.
Gostitelj srečanja, finski zunanji minister Jyrki Katainen je po srečanju, ki naj bi se ga udeležil tudi predsednik SDS Janez Janša, povedal, da so voditelji dosegli konsenz glede večine vprašanj. "Obstajajo določena razhajanja pri nekaterih državah glede določenih vprašanj, kljub temu pa imamo dokaj obsežen konsenz," je dejal.
V Atenah so se medtem zbrali socialistični voditelji članic EU in predstavili svoj načrt za izhod iz krize. "Razvili smo načrt, s katerim bi zagotovili osem milijonov delovnih mest v Evropi, hkrati pa ohranili približno enako fiskalno trdnost kot pakt o konkurenčnosti," je na današnji novinarski konferenci ob koncu dvodnevnega srečanja povedal vodja Stranke evropskih socialdemokratov (PES) Poul Nyrup Rasmussen.
Med drugim je predlagal vzpostavitev skupnih obveznic območja z evrom in davka na finančne transakcije, s čimer bi po njegovih besedah lahko pridobili 250 milijard evrov, ne da bi odgnali bankirje in investitorje iz Evrope. Obenem se je izrekel za znižanje obrestnih mer za Grčijo in Irsko pri odplačevanju posojila za pomoč iz krize.
Srečanji v Helsinkih in Atenah sta potekali natanko teden dni pred vrhom držav v območju evra, na katerem naj bi se voditelji 17 držav unije z evrom dogovorili o paktu za konkurenčnost, kar naj bi utrlo pot do dogovora o krepitvi in morebitni razširitvi začasnega sklada za zaščito evra, ki je potreben, ker ta nima tolikšne posojilne zmožnosti, kot je bilo predvideno lani.
