Sedež nove agencije je v stavbi TR3 v Ljubljani, kjer so zbrane nagovorili predsednik vlade Borut Pahor, evropski komisar za energijo Günther Oettinger in direktor agencije Alberto Pototschnig.
Oettinger je zatrdil, da odprtje Acerja predstavlja začetek novega obdobja za čezmejno sodelovanje energetskih regulatorjev, saj bo dobilo dosedanje sodelovanje energetskih regulatorjev še močnejši in učinkovitejši okvir.
Nacionalnim regulatorjem se je zahvalil za dosedanje delo v interesu evropskih državljanov, obenem pa jim je sporočil, da tretji energetski sveženj EU, ki začenja veljati prav danes, še dodatno krepi njihov položaj, obenem pa tudi povečuje pričakovanja glede njihovega dela.
Pototschnig je medtem zatrdil, da bo čas pokazal, kako se bo agencija odrezala, prepričan pa je, da rezultati dela ne bodo slabi.
Seznam nalog Acerja je po njegovih besedah dolg in se bo še podaljšal, a agencija uživa podporo z vseh koncev. Pri tem se je zahvalil tudi nacionalnim in lokalnim oblastem v Sloveniji za vso podporo v zadnjih mesecih, tako da je bila lahko agencija oblikovana v rekordno hitrem času.
Na očitek, da bi agencija utegnila biti brezzobi tiger, je Pototschnig zatrdil, da je treba počakati nekaj let in takrat se bo videlo, kaj je dosegla. Obveznosti Acerja so po njegovi oceni primerne glede na sedanje stanje, saj EU šele oblikuje notranji trg energije. Tretji energetski sveženj, ki predstavlja temelj za delovanje agencije, po njegovem prepričanju predstavlja pomemben korak naprej.
Bitka za sedež Acerja je bila sicer dolga in napeta. Ljubljana je tekmovala z Bratislavo in Bukarešto. Na koncu sta v igri ostali Ljubljana in slovaška prestolnica, izid odločilnega glasovanja decembra 2009 pa je bil 15 : 11. Glasovale so vse članice EU, razen predsedujoče. Od treh najvplivnejših držav v uniji je Slovenijo podprla Velika Britanija.
Glavna naloga Acerja bo spodbujati sodelovanje nacionalnih regulatorjev in na evropski ravni dopolnjevati naloge, ki jih izvajajo nacionalni regulatorji. Vendar pa Acer nikakor ni evropski regulator. Deluje lahko le v čezmejnem okviru in nima neposrednih pooblastil glede nacionalnih zadev.
Agencija bo imela približno 30 različnih nalog. Glavna bo priprava okvirnih smernic za opredelitev omrežnih kod ali pravil, ki bodo zavezujoča v vseh 27 državah članicah. Proces sprejemanja teh pravil je precej zapleten in vključuje postopek komitologije. Acer bo pripravil kakšnih 20 okvirnih smernic in to bo v naslednjih nekaj letih glavno delo agencije.
Oettinger je danes povedal, da bo harmonizacija omrežnih kod pomagala pri odpravi tehničnih ovir za čezmejno trgovanje s plinom in električno energijo. Poleg tega je med nalogami agencije omenil široke pristojnosti pri razreševanju morebitnih nesporazumov med nacionalnimi regulatorji pri regulaciji čezmejnih plinovodov in daljnovodov.
Prav ti dve pristojnosti sta po njegovih besedah pomembni v luči načrtov, da se v EU v prihodnjih letih zgradijo električna omrežja, ki bodo povezala sever in jug stare celine, in nova infrastruktura za dobavo in prenos plina.
Agencija je še v postopku rekrutiranja zaposlenih, ki naj bi jih bilo na koncu 52. Postopek naj bi bil končan do konca leta. Zaposleni bodo delali v treh oddelkih: za elektriko, za plin in v upravnem oddelku, nekaj pa jih bo delalo neposredno z direktorjem. Agencija ima tri telesa: odbor za pritožbe, upravni odbor in odbor regulatorjev, ki se bodo sestajali v glavnem v Ljubljani.
Acer se financira iz proračuna EU. Za delo agencije v letošnjem letu je bilo predvidenih pet milijonov evrov, za lani pa dva milijona evrov.
Acer sicer svoja vrata odpira prav na dan, ko začne veljati nova energetska zakonodaja EU, imenovana tretji energetski sveženj, saj je agencija vzpostavljena s to zakonodajo. Acer je po Oettingerjevih besedah kompetenčni center za nadzor nad vzpostavljanjem notranjega trga unije.
Oettinger je danes zatrdil, da je tretji energetski paket velik korak naprej na že več kot desetletni poti k dokončanju notranjega trga EU na področju energije. Obenem pa je spomnil, da resnično povezanega in liberaliziranega trga v uniji ne bo brez prenosa novih pravil EU v nacionalne zakonodaje.
Komisar je v tej luči še enkrat pozval vse članice EU, da svoje nacionalne zakone čim hitreje prilagodijo novim evropskim pravilom. Komisija bo po Oettingerjevih besedah budno spremljala proces uresničevanja tretjega energetskega svežnja in začela postopke zaradi kršitve evropske zakonodaje, če bo to potrebno.
Pri uvajanju nove evropske energetske zakonodaje sicer zamujajo vse članice, so v sredo povedali v Evropski komisiji. Slovenija naj bi jo v nacionalno zakonodajo prenesla do poletja.
