Tudi predstavnik za odnose z javnostjo nemške vlade Steffen Seibert je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zatrdil, da gre za "spodbuden korak na poti k dogovoru", a obenem dejal, da se je treba pogovoriti še o veliko stvareh.
Prvotni nemški predlogi, ki jih je podprla tudi Francija, so se nanašali na uskladitev pokojninskih reform, opustitev plačne indeksacije, priznavanje poklicnih kvalifikacij, oblikovanje skupne osnove za davek za podjetja, ustanovitev nacionalnih načrtov za reševanje bančnih kriz in vzpostavitev zakonodajnih ukrepov, ki bi pripomogli k doslednim fiskalnim politikam s tako imenovanim alarmnim mehanizmom za dolg.
Predlog predsednika Evropskega sveta Van Rompuya in prvega moža Evropske komisije Barrosa naj bi vključeval vse osnovne nemške ideje, razen oblikovanja skupne osnove za davek za podjetja. Bistvena razlika pa je v tem, da to ni več pobuda za pakt, ki bi bil v rokah prestolnic sodelujočih držav, ampak pobuda, katere izvajanje bi nadzorovala Evropska komisija in ki naj bi državam članicam dopuščala več manevrskega prostora.
Van Rompuy in Barroso sta stvari vzela v svoje roke, potem ko so nekatere članice unije na vrhu v začetku februarja kritizirale predlog Berlina, češ da jim Nemčija s podporo Francije "diktira" tempo izvajanja reform in fiskalne konsolidacije.
Med predlogi, ki se nanašajo na konkurenčnost, van Rompuy in Barroso predlagata sistem spremljanja ravni plač in produktivnosti, ki bi od držav članic zahteval znižanje stroškov zaposlovanja, če bi se ti prehitro zviševali. Nemčija je predlagala, da bi bilo to med drugim doseženo z opustitvijo indeksacije plač, čemur so nekatere članice, na primer Belgija, določno nasprotovale.
Najbolj sporni bodo po pričakovanjih predlogi na področju javnih financ. Van Rompuyev in Barrosov predlog za omejitev dolga naj sicer ne bi predvideval zakonskih ukrepov, kot je predlagala Nemčija, a naj bi od držav članic vseeno zahteval opredelitev načrtov za zajezitev javnega dolga.
Na področju usklajevanja pokojninskih sistemov pa Van Rompuyev in Barrosov predlog od držav ne zahteva dviga starostne meje za upokojitev, temveč predvideva oblikovanje indikatorjev, ki bi kazali, ali so njihovi pokojninski sistemi vzdržni z vidika javnih financ.
Cilj je, da je pakt za konkurenčnost sprejet na izrednem vrhu držav v območju evra 11. marca. Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, ki prispeva levji delež pomoči državam z evrom v težavah, sicer s sprejetjem pakta za konkurenčnost pogojuje svoje sodelovanje pri krepitvi začasnega mehanizma za zaščito evra.
Dogovor o paktu na izrednem marčnem vrhu bi tako utrl pot za dogovor o krepitvi in morebitni razširitvi začasnega sklada za zagotavljanje stabilnosti evra. Ta sedaj zaradi zagotavljanja največje bonitete predvideva le 250 milijard evrov posojilne zmožnosti v treh letih, ne pa 440 milijard evrov, kot je bilo obljubljeno lani.
Gre tako za del širšega sistema za stabilnost evra. Poleg pakta za konkurenčnost in predlogov za večjo usklajenost javnofinančnih in gospodarskih politik v EU oz. območju evra gre tudi za stalni mehanizem za zaščito evra, t.i. Evropski mehanizem stabilnosti. Manjše spremembe Lizbonske pogodbe, ki bodo podlaga za oblikovanje mehanizma, naj bi voditelji prav tako sprejeli na marčnem vrhu EU.
