Nova energetska zakonodaja, imenovana tretji energetski sveženj, je med drugim temelj za vzpostavitev Acerja in bi morala biti v nacionalne zakonodaje prenešena do 3. marca, ko bo agencija odprla svoja vrata.
Evropski komisar za energijo Günther Oettinger nam je dal danes "en manjši popustek" pri uvajanju tretjega energetskega svežnja, saj se v komisiji zavedajo, da je kakovostna priprava zakonskih podlag pomembnejša od hitrosti, je pojasnila ministrica po zasedanju ministrov EU za energijo.
Energetski zakon, s katerim bo Slovenija v celoti prenesla novo evropsko zakonodajo v svoj pravni red, je v medresorski obravnavi. Zakon bo predvidoma še v marcu tudi v javni obravnavi in če bo vse po sreči, bi lahko bil aprila ali maja v dokončnem vladnem postopku.
Oettinger je po ministričinih besedah danes "dal vedeti, da ne bo tako hudo, če se ne bomo držali vseh rokov, ki so zapisani". Slovenija naj bi imela tako po ministričinih besedah še mesec ali dva časa, da konča prenos evropske zakonodaje v svoj pravni red.
Slovenija bo v Bruselj poslala dokumente, iz katerih bo razvidno, da je del tretjega energetskega svežnja že implementirala skozi različne druge predpise. Sicer pa je v Bruselj že sporočila, da je novi energetski zakon v medresorskem usklajevanju, kar jih je "za zdaj zadovoljilo".
Sicer pa je Radićeva v povezavi z Acerjem izpostavila, da so "zelo ponosni, ker so vse pogoje za delo agencije zagotovili v rekordnem času, manj kot v enem letu". Ob tem je poudarila, da bo agencija s sedežem v Ljubljani Sloveniji pomagala pri učinkovitem pozicioniranju znotraj notranjega energetskega trga.
Ministri so sicer danes v Bruslju največ govorili o vzpostavljanju notranjega energetskega trga, pri čemer je slovenska ministrica izpostavila, da je za Slovenijo problem plačevanje izgub pri tranzitu električne energije.
"Slovenija je namreč na tem področju specifična. Dejstvo je, da 50 odstotkov električne energije gre čez Slovenijo, je v tranzitu, EU pa pri izgubah elektrike upošteva maksimalno 10 odstotkov tranzita," je pojasnila ministrica.
Sloveniji je sicer za zdaj uspelo doseči izboljšavo, tako da sklepi EU vključujejo formulacijo, po kateri bosta Evropska komisija in Acer poskrbela za to, da bo porazdelitev sredstev in pokrivanje izgub bolj pravično. "S tem smo zadovoljni," je dejala ministrica.
Komisar Oettinger je sicer danes predstavil pogajanja o južnem koridorju, pri čemer je Slovenija pozdravila prizadevanja komisije, a obenem poudarila, da ni pomembna samo diverzifikacija virov, ampak tudi poti.
Zato je Slovenija komisarju predlagala, da ob možnosti izgradnje Nabucca, ki je izpostavljena kot prioriteta, v prihodnjih dokumentih, v katerih se bodo določale prioritete, pusti odprta vrata tudi za druge infrastrukturne projekte, na primer Južni tok.
Ministri so veliko govorili tudi o zagotavljanju energetske učinkovitosti, pri čemer je Radićeva izpostavila, da se je Slovenija usmerila v energetsko sanacijo stavb. Ministrica je prepričana, da je s tem Slovenija ubrala pravo pot.
Poleg tega je ministrica danes v Bruslju poudarila, da je zelo pomembno, da se tudi v prihodnje za spodbujanje energetske učinkovitosti zagotavljajo finančna sredstva v okviru proračuna EU. "Brez tega prispevka bo proces na tem področju veliko počasnejši," je dejala.
