Po ZDA in Združenih narodih je danes tudi Evropska unija potrdila sankcije proti libijskemu režimu z Gadafijem na čelu. Sankcije vključujejo zamrznitev premoženja, prepoved potovanja v unijo in embargo na orožje, so povedali v madžarskem predsedstvu EU. EU je sledila odločitvi o sankcijah ZDA in VS ZN, uvedla pa je tudi nekatere dodatne sankcije.
Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je medtem v Ženevi, kjer se je začelo spomladansko zasedanje Sveta ZN za človekove pravice, pozvala k nadaljnjim ukrepom za končanje krize v Libiji in se izrekla za kaznovanje libijskega vodstva zaradi nasilja nad prebivalstvom. Gadafija in njegove sodelavce je treba poklicati na odgovornost, je dejala Clintonova. "Čas je, da Gadafi odide, sedaj in brez nadaljnjega nasilja ali zavlačevanja," je še izjavila.
Uradni viri v libijskem zunanjem ministrstvu so sicer izjave Clintonove komentirali kot dokaz, da so "ZDA vpletene v zaroto proti varnosti Libije". "To je očitno vmešavanje v notranje zadeve Libije," je dejal uradni vir v Tripoliju.
Visoka komisarka ZN za človekove pravice Navi Pillay je na zasedanju sveta za človekove pravice, ki je bilo posvečeno predvsem Libiji, mednarodno skupnost pozvala, naj podpre reforme na Bližnjem vzhodu, hkrati pa je opozorila, da je treba še naprej budno spremljati razmere v Libiji, kjer potekajo spopadi med pripadniki Gadafijevega režima in opozicijo.
Nemški zunanji minister Guido Westerwelle se je izrekel za "zamrznitev vseh plačil Libiji" za obdobje 60 dni, ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je obsodil nasilje nad civilisti v Libiji in zahteval njegovo takojšnjo ustavitev.
Svet ZN za človekove pravice je nagovoril tudi zunanji minister Samuel Žbogar in pozdravil resolucijo o Libiji, ki jo je svet sprejel minuli petek. Minister je tudi obsodil vse vrste nasilja proti miroljubnemu izražanju mnenja in združevanju ter poudaril, da gre za človekove pravice in temeljne svoboščine, ki jih je treba zaščititi.
Tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Luis Moreno-Ocampo je v Haagu medtem sporočil, da je sodišče že začelo preliminarno preiskavo o zločinih proti človečnosti v Libiji. Kot je pojasnil, preučujejo navedbe o obsežnih sistematičnih napadih na civilno prebivalstvo. V krvavem zatrtju protestov naj bi bilo doslej ubitih najmanj tisoč ljudi, okoli 100.000 pa jih je pred nasiljem zbežalo iz države.
ZDA po poročanju ameriškega časnika New York Times razmišljajo o tem, da bi razglasile prepoved poletov v zračnem prostoru nad Libijo. Cilj ukrepa bi bil preprečiti napade libijskih sil, zvestih Gadafiju, na prebivalstvo. ZDA naj bi se o predlogu pogovarjale s članicami EU in Nata. Washington tudi razmišlja o možnosti, da bi ameriška vojska začela motiti komunikacije med Gadafijem in njegovimi oboroženimi silami, ter o vzpostavitvi varnostnega koridorja za evakuacijo ljudi iz Libije v sosednja Egipt in Tunizijo.
"Izgnanstvo je zagotovo ena možnost zanj (Gadafija), ki bi sprožila spremembo," je na vprašanje, ali bi bile ZDA pripravljene podpreti rešitev krize, ki bi bila povezana z Gadafijevim odhodom iz države, dejal tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney. Carney sicer ni želel komentirati, ali bi bile ZDA pripravljene pospešiti Gadafijev odhod iz Libije.
Gadafi je v nedeljo zvečer za srbsko televizijo Pink zatrdil, da nadzoruje prestolnico Tripoli in da je v državi varno. Dejal je tudi, da nima nobenega namena zapustiti Libije, za neredi v državi pa po njegovih besedah stoji teroristična mreža Al Kaida. Glede uvedbe sankcij VS ZN proti njegovemu režimu pa je Gadafi dejal, da je resolucija, ki jo je konec tedna sprejel VS ZN, "brez vrednosti".
V Tripoliju se je danes zbralo nekaj sto protestnikov, ki so vzklikali gesla proti Gadafiju. Po navedbah očividcev se je protestni shod v četrti Tadžura začel po pogrebu enega od protestnikov, ki so ga minuli teden ubile provladne sile. Varnostne sile naj bi se že pripravljale na posredovanje proti protestnikom, zato obstaja bojazen, da bodo v mestu znova izbruhnili spopadi.
Z vzhoda države, ki je pod nadzorom upornikov, medtem poročajo o napadu libijskih letalskih sil na skladišča orožja. Lovska letala so napadla skladišča orožja v Adždabiji, 100 kilometrov južno od Bengazija, in odlagališče streliva v Radžmi, južno od drugega največjega libijskega mesta. V tretjem največjem libijskem mestu Misurata, kjer naj bi v nedeljo Gadafijevi nasprotniki prevzeli nadzor, pa so protivladni protestniki sestrelili helikopter in zajeli posadko.
Evropski komisar za energijo Günther Oettinger je v Bruslju dejal, da večina libijske nafte in plina ni več pod nadzorom Gadafijevega režima. Komisar zato zavrača možnost prepovedi izvoza nafte iz Libije v članice EU. Pristanišče Tobruk na vzhodu Libije je deloma tudi obnovilo pošiljke nafte, kar je za zdaj umirilo cene nafte na svetovnem trgu.
V Libiji po podatkih slovenskega zunanjega ministrstva ni več slovenskih državljanov. Iz Libije so se minuli teden vrnili dve skupini slovenskih turistov in delavci mariborske Hidromontaže.
