Masleša meni, da na podlagi enega primera suma korupcije v sodstvu tega ni mogoče posploševati na celoten sistem. "Seveda pa podobnega primera v bodoče ni mogoče izključiti. Zadnji takšen primer, povezan s korupcijo v sodstvu, je bil, mislim, da leta 1975", je pojasnil. Sodnik mora po njegovih besedah imeti dovolj samonadzornih mehanizmov in moči, da se upre takšnim skušnjavam. "Sum, da naj bi kolega sodnik storil koruptivno kaznivo dejanje, je med sodniki povzročil osuplost in razočaranje", je poudaril Masleša.
"Kaznivo dejanje, ki ga je ta sodnik osumljen, je nekaj najhujšega, kar lahko stori, saj ga kot sodnika popolnoma razvrednoti," o domnevno koruptivnem celjskem sodniku Milku Škobernetu meni Masleša. Po njegovem mnenju je pomembno, da je v predkazenskem postopku sodeloval tudi preiskovalni sodnik, kar kaže na odzivnost samega sistema.
Sedaj je priložnost, da sodstvo postopek zoper celjskega sodnika izpelje učinkovito ter hitro in zanesljivo ugotovi odločilna dejstva in se na tej podlagi odloči, je dejal Masleša. Najslabše, kar se lahko sedaj stori, je vsesplošno sumničenje sodnikov. "Treba je ohraniti trezno glavo. Najboljši odgovor bo vodenje teh postopkov", je poudaril v pogovoru.
Primer domnevno podkupljivega sodnika lahko v javnosti sicer načne polemiko o trajnem sodniškem mandatu, vendar Masleša meni, da možnost odvzema trajnega sodniškega mandata ni resna opcija. "Če se sodstvo ne bo odzvalo z učinkovitimi samohigienskimi mehanizmi, se mi zdi bolj realno, da bi prišlo do vzpostavitve nadzornih mehanizmov, ki ne bi bili prepuščeni sodstvu samemu", je poudaril.
Masleša pričakuje, da se bo sodstvo na primer, ki je slabo vplival na zaupanje v javnosti, odzvalo s konkretno pospešitvijo postopkov v najodmevnejših primerih gospodarskega in organiziranega kriminala.
Ne strinja se, da je sodstvo v krizi, saj se v zadnjih letih skrajšuje pričakovani čas reševanja zadev, nekatera sodišča pa so zaostanke celo povsem odpravila. "Zadeve rešujemo hitreje, tudi s premeščanjem sodnikov z manj obremenjenih sodišč, na sodišča, kjer je več dela," je pojasnil Masleša.
Glede plač pravi, da se sodniki zavedajo, da je čas recesije, ko veliko ljudi živi na pragu eksistenčnega minimuma. "Toda kar zadeva uskladitev plač sodnikov s plačami funkcionarjev zakonodajne in izvršilne veje oblasti, smo pričakovali, da bodo merila enaka za vse", je dejal.
Po dveh mesecih vodenja vrhovnega sodišča ima Masleša občutek, da ga večina kolegov sprejema. Ne glede na vse, kar se je dogajalo med postopkom njegovega imenovanja, Masleša pravi, da skuša delovati združevalno.
