Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je danes na novinarski konferenci zavrnila pisanje nekaterih medijev, da odločitev sodišča, ki je ugodilo ugovorom zagovornikov obdolženih v tej zadevi, pomeni fiasko in da v neposredni obtožnici mrgoli napak. Sodišče je zadevo vrnilo v preiskavo, saj je ocenilo, da bi bilo dobro zaslišati še nekaj prič ali po potrebni postaviti izvedenca.
"V tej zadevi je postopek preiskave tekel dve leti, v preiskavi pa so sodelovali policisti, državni tožilec Jože Kozina in preiskovalni sodnik. Vsi so svoje delo opravili resno in odgovorno, rezultat pa je bila neposredna obtožnica, ki se zdaj zaradi odločitve sodišča vrača v preiskavo," je pojasnila Brezigarjeva.
O zahtevi državnega tožilstva za preiskavo sicer še ni odločeno; preiskava torej še ni bila uvedena, je še dodala generalna državna tožilka, ki tudi zdaj meni, da je bila kljub drugačnemu mnenju sodišča odločitev za neposredno obtožnico v tej zadevi pravilna.
Tožilec se za vložitev neposredne obtožnice odloči, kadar ocenjuje, da so bili v predkazenskem postopku zbrani vsi dokazi in dejstva, da je brez preiskave možen takojšen začetek glavne obravnave. Kot je zatrdil Kozina, ki sicer spoštuje odločitev sodišča, je bilo usmerjanje predkazenskega postopka usmerjeno tako, da so se z razpoložljivimi pravnimi sredstvi zbirale potrebne informacije, dokazi, listine.
"Ko sem ocenil, da imam dovolj kakovostnih in kontrolnih dokazov za vložitev neposredne obtožnice, je bilo to logično dejanje ugotovljenega dejanskega stanja," je dejal Kozina in ob tem dodal, da bi sicer lahko ravnal oportuno in vložil zahtevo za preiskavo, a pri tem tvegal, da se zadeva zavleče za več let. Po besedah Kozine so v neposredni obtožnici na prvih 40 straneh opisana kazniva dejanja, 70 strani štejejo obrazložitve.
Kozina opaža, da se poskuša obtožnico v tej zadevi popolnoma razvrednotiti, pri čemer je kritičen do pisanja nekaterih medijev, ki mu očitajo hitenje in napake. Kot je dejal, razume, da čez obtožnico pljuvajo zagovorniki obdolženih, a v tej zadevi celotno okolje navija za to, da bi obtožnica čim prej padla.
"To je nerazumljivo. V tej zadevi gre za dejanja, ki bi še zdavnaj morala dobiti sodni epilog, da bi se vedelo, kaj je kaznivo in kaj ne," je zatrdil državni tožilec, ki meni, da ta zadeva zahteva hitro sodno intervencijo.
Vložitev neposredne obtožnice je bilo eno od vodil, da se čim prej doseže takšna ali drugačna sodna odločitev. "Tudi če bi sodišče na prvi stopnji oprostilo obdolžene, to na drugi stopnji ne bi bilo potrjeno. Če pa bi bilo, bi državno tožilstvo takoj sklicalo novinarsko konferenco in pojasnilo, da odslej tožilci takih dejanj ne bomo več obtoževali, ker so dejanja, ki smo jih videli kot krajo, zlorabo, dopustna," je dejal Kozina.
Kozina opozarja, da tudi sami zagovorniki obdolženih ne zanikajo opravljenih transakcij, pravijo le, da te niso kaznive. "To je ob tem, da nimamo nobene sodne prakse na tem področju, najbolj zaskrbljujoče: da je meja med vrhunskim organiziranim gospodarskim kriminalom in med tem, kar je dovoljeno, zabrisana," je poudaril Kozina, ki mu je, kot trdi, v zadevi povsem vseeno, kdo so obdolženci.
Na ljubljanskem okrožnem sodišču, ki je minuli petek naložilo tožilstvu, da v roku treh dni vloži zahtevo za preiskavo, so v sporočilu za javnost pojasnili celoten postopek v zadevi od vložitve neposredne obtožnice dalje. Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala pri vrhovnem državnem tožilstvu je neposredno obtožnico vložila 19. julija lani. Sodišče je spis dva dni kasneje vrnilo na tožilstvo zaradi njegove ureditve in ga dan kasneje znova prejelo.
Razmeroma dolg ugovorni postopek je po navedbah sodišča pripisati obsežnosti in kompleksnosti zadeve; obtožnica je morala biti vročena kar devetim fizičnim in šestim pravnim osebam. Poleg tega nekaterih izmed obdolženih - med njimi sta najbolj znana Boško Šrot in Igor Bavčar - pošte niso takoj dvignili. Sodišče je prvi ugovor v zadevi prejeli 30. julija lani, zadnjega pa 7. januarja letos.
Ugovori so bili posredovani v odgovor na državno tožilstvo, ki je podalo odgovor na ugovore. Spis je bil 17. januarja predložen izvenobravnavnemu senatu zaradi reševanja ugovorov obdolženih, ki so bili, tako ljubljansko okrožno sodišče, izjemno obsežni, tudi do 40 strani po posameznem ugovoru.
Eden izmed obdolženih v zadevi, nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar, spremlja zadeve, o tožbo zoper državo zaradi domnevnega blatenja dobrega imena pa za zdaj ne razmišlja. Nekdanji direktor Pivovarne Laško Boško Šrot izjav ne daje.
