Zapletlo se je, ko so publicistu Igorju Omerzi onemogočili dostop do določenih dokumentov Službe državne varnosti (SDV), čeprav naj bi iste dokumente jeseni 2009 vpogled omogočili neki mladi raziskovalki. Slovenska varnostno-obveščevalna agencija (Sova) pa naj bi dokumente označila kot zaupne potem, ko je Omerza zahteval vpogled.
Parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je 10. januarja direktorju Sove Sebastjanu Selanu predlagala, naj iz dokumentov odstrani oznako zaupno.
Na Sovi tega niso storili, omenjena komisija pa je 25. januarja sprejela sklep, da zoper Selana in direktorja Arhiva RS Dragana Matića vloži kazensko ovadbo. Ob tem so predlagli tudi Selanovo krivdno razrešitev.
Isti dan je pooblaščena skupina komisije skušala vpogledati v dokumentacijo, katero je zahteval tudi Omerza, pa jim tega na Sovi, kjer hranijo dokumentacijo, niso omogočili. Selan je razloge želel pojasniti na zaprti seji, vendar mu predsednik komisije Zvonko Černač ni ugodil, češ da je problematika javne narave.
Po mnenju SDS želita Sova in Arhiv RS prikriti dokumente SDV, ker obstaja bojazen, da bi publicist Omerza "odkril nekaj, kar bi močno obremenilo posamezne sedanje najvišje državne funkcionarje".
Premier Borut Pahor je sicer na seji omenjene komisije prejšnji teden pojasnil, da bi razkritje določenih informacij lahko ogrozilo nacionalni interes in varnost. Zatrjuje, da ne brani nikogar "iz prejšnjega režima" in da ne gre za ideološko vprašanje. Ne direktor Sove, ne vlada in ne on sam nimajo osebnih motivov za to, da se arhivi zapirajo, je dejal.
Vlada je medtem po nujnem postopku v parlamentarno proceduro poslala predlog novele zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, spremembe pa se nanašajo tudi na področje arhivskega gradiva, ki vsebuje podatke obveščevalno-varnostnih služb, občutljive zaradi varstva človekovih pravic in nacionalne varnosti.
Poslanci SDS zaradi preprečevanja dostopa do arhiva in predlagane novele zakona zahtevajo sklic nujne seje parlamentarne komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti ter nujne seje odbora za kulturo, šolstvo, šport in mladino.
Predsednik SDS Janez Janša je predsednika vlade Boruta Pahorja v nedeljo pozval, naj nemudoma skliče sestanek predsednikov parlamentarnih strank, vodij poslanskih skupin in poslancev narodnosti zaradi omenjene novele zakona. Premier je sestanek sklical za sredo.
Pirnat opozarja, da "celotno zaledje teh dogodkov pomeni izogibanje izvrševanju zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih in to na vseh ravneh - na ravni Arhiva RS, na ravni Sove, na ravni ministrstva za kulturo in na ravni vlade". Ker je očitno vlada to organizirano storila, Pirnat ne verjame, da bo kdo odgovarjal za to kršitev zakona o upravnem postopku.
Če Arhiv RS ne bi prekinil postopka, bi namreč moral odločiti in dovoliti vpogled določene dokumente SDV, pojasnjuje Pirnat. "Arhiv preprosto ni odločil o zahtevi za dostop do teh podatkov, medtem pa bo spremenjen zakon in potem bo odločil na podlagi novega zakona in pravno pravilno zavrnil dostop," pravi Pirnat, ki sicer dopušča možnost, da vlada spremeni zakon, če meni, da je preveč odprl dostop do teh gradiv.
Neupravičen sklep o prekinitvi postopka pa še ne pomeni kaznivega dejanja, poudarja Pirnat. "Težko bi pripisoval kakšno kazensko odgovornost, čeprav je bila podana takšna ovadba. Če pa se onemogoča dostop, da bi se prikrilo kakšno kaznivo dejanje, to pa je druga stvar," pravi Pirnat.
Po Pirnatovi oceni ni sporno, da je Sova naknadno označila dokumente kot zaupne. Če obstajajo vsebinski razlogi, da so ti papirji označeni kot tajni, jih Sova lahko tako opredeli, pojasnjuje.
Vendar pa to ne pomeni, da dostop do takšnega dokumenta ni mogoč, poudarja Pirnat. Kot pojasnjuje, zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva zelo izrecno in v celoti dovoljuje dostop do dokumentacije iz tistega obdobja.
