Miro Cerar je pred komisijo za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti v imenu Sodnega sveta povedal, da je bil Sodni svet že pred sejo seznanjen s kritičnimi mnenji dveh vrhovnih sodnikov, a je Maslešo podprl. Nato pa je Jelenc Puklavčeva pojasnila, da so na občni seji vrhovnega sodišča obravnavali vse relevantne očitke ter se do njih opredelili. Očitki, ki sta jih izpostavljala dva vrhovna sodnika, ostalih sodnikov niso prepričali, zato so Maslešo podprli, je dejala.
Podobno je Miro Cerar v imenu sodnega sveta povedal, da je Masleša na seji predstavil program in odgovarjal na vprašanja članov sodnega sveta. Že pred sejo je bil Sodni svet seznanjen s kritičnimi mnenji vrhovnih sodnikov Barbare Zobec in Marka Šorlija. Po temeljiti razpravi je sodni svet ugotovil, da podpira kandidaturo Masleše in to mnenje, ki ga je posredoval ministru, tudi obrazložil, je povedal Cerar.
Kandidat za predsednika vrhovnega sodišča Branko Masleša je povedal le, da je tisto, kar je imel povedati, že pojasnil. Pričakoval je le, da se bo današnje seje udeležil tudi ustavni sodnik Jan Zobec, saj je Masleša upal, da mu bo lahko dal priložnost, da se mu opraviči.
Pravosodni minister Aleš Zalar je zatrdil, da so ugotovitveni postopek glede primernosti kandidata vodili v skladu z zakonom. Glede vprašanja, ali so sploh gledali prave arhive, ki ga je v torek zastavil poslanec SDS Vinko Gorenak, pa je Zalar pojasnil, da so seveda lahko pogledali tiste arhive, s katerimi Slovenija razpolaga.
Iz sodnih vpisnikov, ki se nahajajo v arhivih sodišč, je razvidno, da se je Masleša udeležil ogleda kraja usmrtitve prebežnika čez jugoslovansko-italijansko mejo kot dežurni preiskovalni sodnik tedanjega temeljnega sodišča v Kopru, je povedal minister.
Ob tem je podvomil v verodostojnost torkove izjave vrhovnega sodnika Rudija Štravsa. V kontekstu povzemanja njegove izjave je Zalar dejal, da je Štravs omenil, da je imel tistega dne obravnavo na sodišču. Minister pa je poudaril, da je bila 7. junija, ko je bil Masleša na ogledu, sobota. "Zelo majhna verjetnost je, da je imel Štravs glavno obravnavo kot civilni sodnik v soboto," je poudaril minister in pojasnil, da se to da preveriti.
Poslanke in poslanci so v razpravi sicer predstavljali večinoma že znana stališča. Poslanec SDS Vinko Gorenak je med drugim spomnil na več negativnih mnenj nekaterih vrhovnih sodnikov in ustavnega sodnika Jana Zobca glede Masleše. Po njegovih napovedih se bo danes glede tega oglasil vsaj še en predstavnik slovenskega sodstva.
Poslanec Zares Franco Juri je obtožbe zoper Maslešo in aktivnosti opozicijskih poslancev označil za inscenirano gonjo. Poslanec LDS Anton Anderlič pa je dodal, da komisija za peticije nima pristojnosti oz. ne sme soditi ali presojati o stvareh, za katere nima ustreznih dejstev oz. gradiv.
Po besedah poslanke SDS Eve Irgl se Slovenija v zadnjih dveh letih sooča s padcem demokratičnih standardov in varstva človekovih pravic, zdaj pa se postavlja tudi vprašanje, ali ta država še varuje človekove pravice.
Po prekinitvi seje se je z dopisom ponovno oglasil Gorenak in na Maslešo naslovil še nekaj vprašanj v povezavi z ogledom kraja usmrtitve prebežnika čez jugoslovansko-italijansko mejo kot dežurni preiskovalni sodnik. Opozoril je, da je bil ilegalni prestop meje pravno kvalificiran kot prekršek, zaradi katerega je bila predpisana denarna ali krajša zaporna kazen.
Zato Maslešo, Zalarja in Jelenc Puklavčevo sprašuje, kateri javno objavljeni predpis je nekdanji jugoslovanski vojski dovoljeval streljanje na ilegalne prebežnike meje. Prav tako bi Gorenak rad vedel, kakšno vlogo so pri tem imeli takratni preiskovalni sodniki ali tožilci.
Od Masleše pričakuje tudi odgovor na vprašanja, kakšen je bil epilog tega primera, kakšne postopke se je sprožilo zoper vojaka, ki je omenjeno osebo ubil, in zoper njegove nadrejene ter kako in pred katerimi sodišči je bil ta primer zaključen. V primeru, da o Masleša o tem ne bi vedel ničesar, pa ga Gorenak sprašuje, ali je po takrat veljavnih predpisih kot državljan in ne le kot preiskovalni sodnik prijavil kaznivo dejanje umora.
Iz NSi pa so sporočili, da "vrhovno sodišče potrebuje poštenega predsednika" in da bi z imenovanjem Masleše laž postala nova vrednota. Kot navajajo, Masleša ni govoril resnice v medijih in javnosti, in čeprav po njihovih navedbah obstajajo dokazi, da je kandidat v nemških zaporih zasliševal politične begunce iz Jugoslavije, "Masleša še vedno trdi, da tega ni počel".
