Poslanci so tretje branje zakona o malem delu opravili že minuli teden, danes so le glasovali. Malo delo je sicer že po drugi obravnavi razdelilo poslance, kritike so prihajale tudi iz koalicije, zato je bila usoda malega dela vse do danes na kocki.
Predlog je veliko prahu dvignil med sindikati in študenti. "Malo delo je napaka vlade, s tem zakonom je dala dodatno spodbudo, da bo še manj dela za nedoločen čas. Na malem delu delavci nimajo ne malice, ne regresa, ne odmora niti potnih stroškov in ne bolniških nadomestil," je v izjavi STA dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič.
Tisti, ki bo "enkrat stopil na ta vrtiljak, bo šel le proti breznu", še opozarja. Prepričan je namreč, da bo "usoda tistih, ki bodo vstopili v malo delo, zlasti brezposelnih in mladih, slaba. Bo pot v revščino". Pravi odgovor na probleme bi bil namreč po njegovih besedah v tem, kako mladim in brezposelnim dati kakovostna delovna mesta. "Malo delo, malo pravic in veliko revščine," dodaja predsednik svobodnih sindikatov.
Predsednica Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Katja Šoba pa je za STA ponovila, da bodo v organizaciji uporabili vse zakonske možnosti, da ta zakon ne bo zaživel. Najprej bodo počakali na izid veta in se pogovorili znotraj ŠOS. A najverjetneje sledi zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum, je poudarila.
Burno so se odzvali tudi nekateri politični podmladki. V Mladi Sloveniji (MSi), podmladku Nove Slovenije, opozarjajo, da so poslanci danes študentom in dijakom zadali najhujši udarec do sedaj. "Koalicija se je odločila za socialno bombo, ki bo kaj kmalu odjeknila med mladimi, ki so odvisni od študentskega dela," so zapisali v MSi.
Ta zakon je po njihovih navedbah poguben, saj bodo dostopnost do študija "imeli le tisti, ki imajo premožne starše in otroci t.i. tajkunov, ki jih vlada več kot očitno podpira".
Po mnenju podmladka SDS, Slovenske demokratske mladine (SDM), bo zakon številnim družinam še otežil preživetje.
V SDM opozarjajo, da so mladi s sprejetjem zakona "ponovno potegnili najkrajšo". "Očitno je cilj vladajoče elite, da čim bolj omeji dostop mladih do višje - in visokošolske izobrazbe ter nas vrne v čase, ko je bila izobrazba omogočena le premožnim," so zapisali. Upajo, da bo državni svet izglasoval veto, sicer napovedujejo zbiranje podpisov referendum.
Malo delo bodo lahko poleg študentov opravljali tudi upokojenci in brezposelni. Številni nasprotniki zakona so kritični prav do vključitve vseh treh skupin v isti zakon.
Že maja je zakon doživel študentske proteste, ki so se sprevrgli v izgrede, pred DZ pa so se malemu delu uprli tudi sindikalni predstavniki. Tako študentje kot sindikati opozarjajo, da bo malo delo le še pospešilo trend zaposlovanja v negotovih oblikah dela ter v nasprotju s svojimi cilji povečalo delo na črno.
Največ prahu je dvignila 30-odstotna obdavčitev ter omejitve malega dela pri posameznem delodajalcu. Nasprotniki malega dela opozarjajo na škodo, ki jo take omejitve utegnejo povzročiti zlasti malim podjetnikom. Študentje bodo lahko opravljali največ 720 ur malega dela letno.
Nazadnje je malo delo razdelilo tudi poslance, tako v koaliciji kot v opoziciji. Večina v opoziciji je kritična do vključitve upokojencev, študentov in brezposelnih v isti zakon, spomnili so tudi na negativne posledice malega dela v tujini. Večina poslancev pa je malo delo pogojevala z zagotovitvijo ustrezne štipendijske politike.
Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik zagotavlja, da malo delo tistim, ki ga bodo opravljali, prinaša več socialne varnosti. Ohranja fleksibilnost trga dela, zajezilo bo delo na črno in tudi zlorabe študentskega statusa, še ocenjuje.
Svetlik poudarja, da je malo delo namenjeno tistim skupinam, ki že imajo urejen primaren status in iz njega uživajo določene pravice. Zakon tako po prepričanju ministra tem skupinam ničesar ne jemlje, temveč jim bo le omogočal dodaten zaslužek.
Poslanci so sprejeli tudi dopolnilo koalicije k četrtemu členu zakona, s katerim so znižali število ur malega dela v mesecu pri delodajalcu, ki sicer nima zaposlenega nobenega delavca ali ima zaposlenega enega, na 180 ur. Pri delodajalcu, ki zaposluje več kot enega do vključno deset delavcev, pa se lahko opravi 360 ur malega dela.
Delodajalec, ki zaposluje več kot deset do vključno 30 delavcev, lahko nudi 720 ur malega dela, če zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, 1080 ur malega dela, če zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, pa se lahko opravi 1440 ur malega dela. Delodajalec, ki zaposluje več kot 100 delavcev, lahko nudi 2880 ur malega dela.
K 42. členu so sprejeli dopolnilo, ki določa, da strokovna komisija pripravi poročilo o izvrševanju in učinkih zakona za posamezno koledarsko leto.
Zgodba o malem delu se, kot kaže, s sprejetjem zakona še ni končala. Nasprotno; s predlogom veta in morebitnem referendumu zakon čaka še naporna pot, preden bo malo delo v resnici zaživelo. Po načrtu predlagatelja naj bi malo delo stopilo v veljavo leta 2012.
