Izrecno nasprotovanje predlogu so že med predstavljanjem stališč poslanskih skupin napovedali tudi v opozicijski SNS. Menijo, da bi bilo za stabilnost pokojninske blagajne treba poskrbeti z drugimi ukrepi. "Najprej bi bilo treba ugotoviti, kdo je zapravil ogromna sredstva iz pokojninske blagajne bodisi zaradi svoje nesposobnosti, nemalokrat pa tudi zavestno in z blagoslovom vsakokratne politične oblasti," je dejal Miran Györek.
V DeSUS se že vseskozi ne strinjajo s predlaganim načinom usklajevanja pokojnin, po katerem ne bo upoštevana samo rast plač, temveč v 40 odstotkih tudi rast inflacije. "Vlada je dala v zakonodajni postopek zakon, ki ni usklajen z DeSUS. Na to ne pristanemo in zakona ne bomo podprli, dokler ne bodo upoštevane naše pripombe glede usklajevanja," je v obrazložitvi glasu dejal Urh.
Poslanci so predlagani reformi v prvi obravnavi sicer namenili več kot šest ur. Poudarjali so nujnost medgeneracijske solidarnosti, se spraševali, ali so predvideni ukrepi ustrezni in ali bodo prinesli želene učinke.
Številni so opozorili na pomanjkanje socialnega dialoga pri pripravi reforme, izražali pa so tudi dvom v ustreznost ureditve bonusa zaradi starševstva. Opozarjali so, da bi moral biti ta omogočen za vse otroke, ne pa za največ tri.
Poleg DeSUS se bodo tudi v SLS in SDS o dokončni podpori zakonu odločali tekom zakonodajnega postopka. Za podporo se bodo odločili, če bodo sprejeta njihova dopolnila.
Več predlogov za izboljšanje predloga so pripravili tudi v koalicijski SD. Tako se bodo med drugim zavzemali za to, da obdobja za izračun pokojninske osnove ne bi z zdajšnjih 18 let podaljšali kar na predlaganih 34 let, temveč morda le na 25 let.
Vlada želi s pokojninsko reformo dvigniti starost, pri kateri se zavarovanci dejansko upokojujejo. Starostno mejo zvišuje na 65 let za oba spola. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je na seji že uvodoma poudaril, da bo reforma enakomerno porazdelila bremena med vse generacije.
Državni proračun že zdaj v pokojninsko blagajno namenja več kot četrtino potrebnih sredstev, ta znesek pa bi se brez sprememb še povečeval, je opozoril. Dejal je še, da so se s socialnimi partnerji dogovorili glede poglavitnih ciljev, to pa sta zagotoviti vzdržnost pokojninske blagajne in zaustaviti padanje pokojnin.
