Javnofinančna pravila določa pakt za stabilnost in rast, ki zgornjo mejo javnofinančnega primanjkljaja opredeljuje pri treh odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP), zgornjo mejo javnega dolga pa pri 60 odstotkih BDP.
Doslej je komisija proti kršiteljicam ukrepala tako, da je sprožila postopek proti državi članici s prekomernim primanjkljajem, ki pa je bil dolgotrajen in je temeljil predvsem na javnih opozorilih ter še nikoli ni prevedel do finančnega sankcioniranja.
Pomembna novost v obsežnem svežnju zakonodajnih predlogov Evropske komisije je, da naj bo v prihodnje pri zagotavljanju javnofinančne discipline enaka pozornost namenjena primanjkljaju in dolgu, medtem ko je bil doslej poudarek na primanjkljaju.
Komisija predlaga, da bodo morale države, katerih dolg presega 60 odstotkov bruto domačega proizvoda, sprejemati ukrepe za njegovo zmanjšanje z zadovoljivim tempom, ki je opredeljen kot zmanjšanje razlike s pragom 60 odstotkov za eno dvajsetino v obdobju zadnjih treh let.
Komisija sicer predlaga več sprememb za zagotavljanje strožje javnofinančne discipline v vseh članicah unije, a za države v območju evra predlaga tudi niz postopnih sankcij: najprej kot preventivo obrestni depozit in nato kot korektivo brezobrestni depozit v višini 0,2 odstotka BDP, ki v skrajnem primeru postane globa.
Ključna novost je tudi uvedba rednega letnega ocenjevanja konkurenčnosti članic unije na podlagi določenih indikatorjev. Komisija za članice z resnimi težavami predlaga uvedbo postopka, podobnega tistemu zaradi prekomernega primanjkljaja.
Za države v območju evra, ki bi resno in vztrajno kršile pravila glede konkurenčnosti oziroma beležile makroekonomska neravnovesja, pa Evropska komisija predlaga tudi finančne sankcije: letno globo v višini 0,1 odstotka BDP.
Še ena pomembna novost je predlagani način odločanja po načelu "obratnega glasovanja", tako da bi bile sankcije napol avtomatske. Predlog komisije za sankcijo naj bi se namreč upošteval kot sprejet, razen če ga države članice zavrnejo s kvalificirano večino. Sedaj velja, da se ukrepi sprejemajo s kvalificirano večino.
Obresti, pobrane od depozitov in glob, naj bi bile razdeljene med članice območja evra, ki nimajo niti čezmernega primanjkljaja in dolga niti čezmernih neravnovesij.
Za države članice območja evra po navedbah komisije te spremembe pomenijo "strožji mehanizem uveljavljanja predpisov in omejitev diskrecije pri uporabi sankcij". To pa pomeni, da bo pakt za stabilnost in rast bolj dosledno upoštevan in da bodo sankcije poslej logična posledica, ki jo lahko pričakujejo države, ki ne bodo izpolnjevale svojih zavez.
Sveženj predstavljenih zakonodajnih predlogov sodi v okvir prizadevanj za izboljšanje gospodarskega upravljanja unije s ciljem pospešitve okrevanja evropskega gospodarstva in preprečitve novih finančnih kriz.
Predlogi prinašajo najobsežnejšo krepitev gospodarskega upravljanja v uniji in območju evra od začetka Ekonomske in monetarne unije.
