Veljavni zakon o bančništvu sicer določa jamstvo za bančne in hranilniške vloge v višini 50.000 evrov, kljub temu pa do konca letošnjega leta še velja neomejeno jamstvo. Gre sicer za ukrepe, ki so usklajeni med članicami EU in naj bi varčevalcem tudi po koncu kriznih ukrepov zagotovili varnost njihovih prihrankov.
Z novelo zakona o bančništvu se skrajšuje tudi rok za odločitev Banke Slovenije, da je določena vloga postala neizplačljiva, in sicer mora ta odločiti nemudoma oz. najkasneje v treh delovnih dneh od dneva, ko se prepriča, da banka zaradi svojega finančnega položaja na zahtevo vlagatelja ni mogla in ne bo mogla izplačati dospele vloge.
V tem roku bo morala Banka Slovenije po novem izdati tudi odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka, sodišče pa bo moralo brez odlašanja oziroma najkasneje naslednji delovni dan od prejema predloga Banke Slovenije izdati sklep o začetku stečajnega postopka.
Obenem se skrajšuje rok za izplačilo zajamčenih vlog s sedanjih treh mesecev na dvajset delovnih dni.
Novela zakona v skladu z evropsko zakonodajo tudi spreminja in natančneje opredeljuje pravila glede kapitalske ustreznosti bank in obvladovanja tveganj ter predvideva sodelovanje Banke Slovenije v bolj učinkovitem čezmejnem nadzoru bančnih skupin na ravni EU.
Novela zakona o zavarovalništvu pa največ sprememb vnaša v sistem sestave in imenovanja skupščine vzajemnih zavarovalnic. Skupščina vzajemnih zavarovalnic z več kot 1500 člani bo tako sedaj urejena kot skupščina zastopnikov in ne članov oz. njihovih pooblaščencev.
Skupščina bo sestavljena iz 45 zastopnikov, vsak pa bo imel dva namestnika. Ti bodo razdeljeni v pet enakovrednih razredov in tako odražali starostno strukturo članstva. Člani bodo izvoljeni po mešanem sistemu.
Člani bodo tako vsakih šest let izvolili zastopnike in njihove namestnike. Po izteku prvih dveh let bo prenehal mandat prvi tretjini zastopnikov, zato se bo z volitvami, ki jih bosta izvedli preostali dve tretjini zastopnikov izvolila prva tretjina novih zastopnikov.
Po prepričanju vlade gre za odpravo anomalij sedanje ureditve, ko je zaradi izostanka koncepta aktivnega članstva prihajalo do zapletov in zlorab s strani interesnih skupin in uprave.
Drugi cilji zakona so še dodatno odprtje zavarovalniškega trga tuji konkurenci, okrepljen boj proti zavarovalniškim zlorabam ter krepitev sodelovanja med agencijo za zavarovalni nadzor, agencijo za trg vrednostnih papirjev in Banko Slovenije.
Še najbolj sporno je bilo vprašanje imenovanja direktorja agencije za zavarovalni nadzor, ki bo sicer po novem tudi predsednik strokovnega sveta agencije. Direktorja bo imenoval DZ na vladni predlog, ta pa bo temeljil na javnem razpisu. Opozicija je vztrajala, da bi bilo treba v prid neodvisnosti agencije iz imenovanja direktorja in strokovnega sveta popolnoma izločiti vlado.
