S čim menite, da ste prepričali direktorja policije Janka Gorška, da vas je imenoval za direktorja NPU?
To bi morali vprašati predvsem njega. Jaz pa sem moral prepričati razpisno oz. strokovno komisijo, ki je z mano opravila razgovor. V njej so bili trije člani - član državnotožilskega sveta, predstavnik urada za preprečevanje pranja denarja in neodvisni strokovnjak s področja varnostnih ved. Potem sem očitno prepričal še direktorja policije, mislim, da tudi z mojim dosedanjim delom in mojim pogledom na to, kako se bo delo v NPU odvijalo naprej in kakšna naj bi bila vloga Nacionalnega preiskovalnega urada.
In kakšna je bistvena vloga NPU?
Mislim, da je NPU specializirana kriminalistična enota. Njeno bistvo je, da se združi znanje ljudi v določenem prostoru in času in da se lahko potem ta skupina ljudi, ki se ji lahko pridružijo tudi zunanji člani, uspešneje loti preiskovanja zapletenih kaznivih dejanj, kjer so potrebna specifična znanja. Sicer pa je ideja, da bi se najtežjih oblik preiskovanja lotili tako, da bi ljudi z različnih strokovnih področij združili na enem mestu, obstajala že v preteklosti.
Kako za zdaj funkcionira takšen način dela?
Ko sem prišel sem, sem bil kar presenečen nad pristopom tukajšnjih kriminalistov, nad njihovo delavnostjo in strokovnostjo. Moram reči, da tudi sodelovanje na operativni ravni z državnimi tožilstvi, ne samo specializirano skupino za pregon organiziranega kriminala, pač pa z vsemi, poteka v redu. Stike in izmenjavo stališč imamo dnevno. Kot bivši tožilec se zavedam, da so tam, kjer tožilec sodeluje že vse od začetka preiskave, ko policija zazna sum kaznivega dejanja, lahko rezultati preiskave bistveno boljši, kakor če se tožilec z zadevo seznani šele na koncu - v obliki neke pisne kazenske ovadbe.
Torej so odnosi s tožilstvom sedaj v redu?
V redu.
Ni bilo pred časom, ko ste odšli z mesta vodje skupine tožilcev za pregon organiziranega kriminala, spora med vami in generalno državno tožilko Barbaro Brezigarjevo?
Mediji so pisali o nekem sporu. Kar sem imel o tem povedati, sem povedal. Takrat sem pač imel ponudbo iz tujine in sem jo z veseljem sprejel in mi ni žal za to. Odnosi s tožilstvom so korektni, v skladu z zakonom.
Sicer ne prihajate iz policijskih vrst. Menite, da je to za vaše sedanje delo prednost ali slabost?
Glede na to, da se policija tudi odpira, čeprav je sama po sebi zaprta organizacija, mislim, da je to bolj pozitivno kot negativno. Prihajam od zunaj, od koder sem imel pogled na delo policije. Bolj pa poznam specifiko kazenskega postopka, ker sem v njem dosti delal. Res je, da sem prišel v veliko organizacijo z nekimi svojimi posebnostmi, mislim pa, da to ne bi smela biti težava.
Na začetku delovanja NPU je bilo precej polemik o ustrezni zakonski podlagi za delovanje urada. Zakon o policiji je bil sprejet šele potem, ko je NPU že začel delovati. Kako gledate na to?
Mislim, da je stvar razčiščena in da ni bilo nobene zakonske nepravilnosti, tudi če je kot notranja organizacijska enota NPU začel delovati, preden je bil sprejet zakon. Je pa bilo treba ta zakon sprejeti, ker je definiral imenovanje direktorja, pa tudi ostalih članov oz. preiskovalcev v NPU. Kar se mi zdi pri tem zakonu bistveno, pa je, da se s tem zakonom direktorju NPU da izvirna pristojnost glede prevzemanja zadev. Prej tega ni bilo v preiskovalnih enotah. Generalni direktor je sicer lahko odločil o tem sam, ali pa za to pooblastil koga drugega.
Torej je odločitev, katere zadeve bo prevzel NPU izključno vaša pristojnost?
Tako je. Na podlagi zakona o tem odloča direktor NPU. Predloge lahko posredujejo direktor kriminalistične policije, vsak vodja sektorja kriminalistične policije, vodja skupine tožilcev za pregon organiziranega kriminala, vsak vodja tožilstva in predstojniki nekaterih drugih državnih organov. A nazadnje o prevzemu zadeve odloči direktor NPU. Lahko pa direktor NPU tudi na lastno pobudo prevzame zadevo in o tem obvesti direktorja kriminalistične policije. Če pa pride do nesoglasja glede tega med direktorjem kriminalistične policije in direktorjem NPU, pa o tem odloči generalni direktor policije.
Dobite veliko predlogov za prevzem zadev?
Predlogi so - pisni in ustni -, tako da je komunikacija z ostalimi kriminalističnimi enotami dobra.
Ste lahko bolj konkretni?
Trenutno delamo na sklopu več kot 10 zadev. O konkretnih zadevah pa zaradi interesov postopkov, ki so še v najzgodnejši fazi, ne bom govoril.
Torej javnost ne sme izvedeti niti tega, s katerimi zadevami se ukvarjate?
Mislim, da že to ni v redu. Če povemo imena preiskav, povemo imena ljudi, ki se preiskujejo, in začnejo se razne špekulacije. Ne le zaradi interesa preiskave, tudi do ljudi, ki so preiskovani, ni korektno, da se pojavijo v javnosti. Ni v skladu z domnevo nedolžnosti.
Omenili ste možnost nesoglasij med kriminalistično policijo in NPU pri prevzemu zadev. Ali se to dogaja?
Ne do tega ne prihaja. Govoril sem hipotetično. Če bi prišlo do primera, kjer bi direktor kriminalistične policije rekel, da je ta primer za NPU, jaz pa bi dejal, da zadeva ni naša pristojnost, bi o tem odločil generalni direktor policije. A do nesoglasij ne prihaja. Lahko rečem, da je sodelovanje v tem trenutku na visoki ravni.
In če vi želite, lahko zadevo prevzamete?
Jo obrazložimo, pogledamo, ali so izpolnjeni elementi v zakonu, in jo prevzamemo. Edino vodilo so elementi v zakonu, so taksativno našteti - teža kaznivega dejanja, narava kaznivega dejanja, čezmejna razsežnost zadeve, potreba po vključevanju zunanjih strokovnjakov.
Kje so po vašem mnenju varovalke za politično neodvisnost NPU?
Varovalke so v spremembah zakona o policiji, v postopku imenovanja in razrešitve direktorja, v postopku prevzema zadev. Zakon nekih absolutnih varovalk za neodvisnost ne more dati. Vedno bodo dali vsebino zakonu ljudje. Mislim pa, da zakon, takšen kot je, daje kar veliko varovalk za politično neodvisnost NPU.
Kakšen je interes za delo v NPU in iz katerih vrst prihajajo kriminalisti v uradu?
Interes je bil velik, kriminalisti pa so večinoma prišli iz različnih sektorjev kriminalističnih policij iz cele Slovenije. V kratkem, mislim, da še ta mesec, bomo objavili še en interni poziv za zaposlitev določenega števila novih kriminalistov. Nekje z novembrom pa načrtujemo, da se bo v NPU zaposlilo še 23 bodočih kriminalistov preiskovalcev, ki pa prihajajo iz zunanjih institucij.
Iz katerih institucij?
Iz zelo različnih - ob bančnega in gospodarskega sektorja pa vse do carine in davčne inšpekcije. Ti ljudje različnih profilov bodo s svojimi specifičnimi znanji delu kriminalistov dali dodano vrednost.
Kadrovsko torej NPU še ni popoln?
Ne, kadrovsko še ni popoln. Načrtujemo, da bomo nekje do konca leta po optimističnem scenariju v pretežni meri kadrovsko popolnjeni.
Koliko kriminalistov ta trenutek deluje v NPU in kolikšna je končna številka?
Zdaj je na NPU poleg direktorja še 28 kriminalističnih inšpektorjev, od tega so trije vodje preiskav, eden pa je moj pomočnik - Robert Črepinko, ki je bil prej vršilec dolžnosti direktorja NPU in ki mi je s svojim operativnim znanjem v zelo veliko pomoč. Do konca leta pa naj bi prišlo skupno še med 30 in 40 ljudi. Končna številka vseh zaposlenih pa je 86.
Kako ste zadovoljni s prostori na Dimičevi ulici?
Javnost si napačno predstavlja, da smo v tej stavbi samo mi. NPU ima v uporabi le dve nadstropji. In ko bomo kadrovsko popolnjeni, bodo v nekaterih pisarnah tudi po trije ali štirje kriminalisti. Ne gre torej za kakšen nadstandard, so pa prostori primerni za delo.
Ste bili kdaj v kakšni stranki?
Edino v Planinskem društvu Nova Gorica.
