Van Rompuy je uvodoma poudaril, da je bil to prvi vrh, ki ni bil pod vplivom "izrednih razmer", temveč je bil "normalen". Kot ključne odločitve je izpostavil sprejetje strategije EU 2020, stresnih testov in odločitve, da so v ospredju predlogi, ki ne zahtevajo sprememb pogodb EU. "Evro je bil žrtev lastnega uspeha," je še poudaril in dodal, da je to "skupna odgovornost".
V največji politični skupini Evropskega parlamenta, Evropski ljudski stranki (EPP), so poudarili, da je pri uresničevanju finančnih in ekonomskih reform potreben pristop "skupnosti", ne "medvladen" pristop.
Ob tem so spomnili, da je predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso nedavno v parlamentu poudaril, da je komisija dejansko "ekonomska vlada" in za to požel velik aplavz. A prav zaradi tega so komisijo pozvali k "bolj specifičnim predlogom".
Če se to ne bo zgodilo, bo namreč EU po mnenju evropskih poslancev iz EPP pristala pri lizbonski strategiji za rast in delovna mesta številka 2, kar je slaba novica za evropske državljane.
V drugi največji politični skupini, skupini evropskih socialistov in demokratov, so poudarili, da EU zaradi ekonomske krize tvega okrevanje. Glede prizadevanj Van Rompuya pa so menili, da je veliko govora o "arhitekturi" in zelo malo o "človeških bitjih".
Tako po mnenju te skupine EU govori predvsem o boju za okolje in boju za finančne trge, ne pa dovolj o boju za delovna mesta.
Vodja evropskih liberalcev Guy Verhofstadt pa je opozoril, da je najpomembnejše vprašanje danes to, kdo bo nadziral izvajanje nove strategije Evropa 2020 in sankcioniral države, če ne bodo uresničevale njenih ciljev.
Ob tem je opozoril, da sta Francija in Nemčija, ko se nista držali pravil pakta o stabilnosti in rasti, ta pravila preprosto spremenili. Zato Verhofstadt meni, da naloga spremljanja izvajanja strategije Evropa 2020 ne more biti zaupana državam članicam.
Tako Evropski parlament kot Evropska komisija in Evropska centralna banka po njegovih besedah mislijo, da je ključno, da te finančne in ekonomske reforme temeljijo na metodi "skupnosti", torej na večji vlogi Evropske komisije.
Britanski evroskeptik Nigel Farage pa je opozoril, da glede evra ni načrta B, ter se vprašal, koliko bodo morale države, kot so Grčija, Španija in Portugalska še trpeti zaradi sledenja "evrskih sanj" in koliko brezposelnih naj bi ohranilo valuto, "ki preprosto ne more delovati".
