Kot je pojasnila poročevalka, ustavna sodnica Jadranka Sovdat, DZ s predvideno ureditvijo ustavnoskladno odpravlja protiustavnosti, ugotovljene v odločbi ustavnega sodišča iz leta 2002. Referendum ne sme pomeniti odločanja o tem, ali naj se protiustavnosti, ugotovljene z omenjeno odločbo ustavnega sodišča, sploh odpravijo, menijo sodniki.
Pri sprejemanju odločitve so ustavni sodniki upoštevali, da je DZ z zakonom o izbrisanih uredil samo odpravo protiustavnosti, poleg tega pa le nekatera nujna in povezana vprašanja, da torej ne gre za zlorabo zakonodajne pristojnosti. Zakonu tako ni mogoče očitati protiustavnosti, ki jih zatrjujejo predlagatelji referenduma, poslanci SDS in SNS.
Kot še piše v razlogih za takšno odločitev, DZ večinoma protiustavnosti sploh ne bi mogel odpraviti na drugačen način, in to niti, če bi bil zakon na referendumu zavrnjen.
Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Mitja Deisinger in Miroslav Mozetič, ki sta dala tudi ločeni odklonilni mnenji.
Predsednik državnega zbora Pavel Gantar je po razglasitvi odločitve ustavnega sodišča poudaril, da je prvo in najbolj pomembno sporočilo z razglasitve odločitve sodišča to, da referenduma ne bo. Kot drugo pomembno sporočilo pa je navedel, da se zoper človekove pravice ter uveljavljanje in odpravljanje ustavnih neskladnosti ne more izpeljati referenduma.
Na vprašanje novinarjev, ali se bo kdo opravičil za izbris v imenu države, je dejal, da je "opravičilo sicer odvisno od vsakega posameznega politika ali političarke". "Osebno menim, da se je za to treba opravičiti in s tega vidika kot predsednik DZ to opravičilo tudi izrekam," je dejal.
Ministrica za notranje zadeve Katarina Kesal je v odzivu dejala, da je ustavno sodišče razsodilo, da "smo problem izbrisanih reševali po pravni poti in na pravilen način". S tem se po njenih besedah končuje "jara kača neznosnih političnih manipulacij".
Na ministrstvu za notranje zadeve pa so pojasnili, da bodo pred uveljavitvijo zakona pripravili tudi podzakonski akt oziroma spremembo pravilnika, ki bo določal obrazce prošenj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje in obrazce prošenj za izdajo posebne odločbe.
Ministrstvo bo za obveščanje upravičencev pripravilo tudi posebno brošuro. V njej bodo predstavljene novosti, ki jih prinaša zakon, pojasnjeno bo, kdo in na kakšen način si lahko uredi status, pri katerem organu in v kakšnem roku.
Predstavniki poslanskih skupin koalicijskih strank, ki so marca izglasovale sklep za posredovanje zahteve SDS in SNS za razpis referenduma o noveli zakona o izbrisanih v presojo ustavnemu sodišču, so izrazili zadovoljstvo nad odločitvijo ustavnega sodišča.
Po mnenju Mirana Potrča iz SD je povrnjen ugled Slovenije v svetu. Dejal pa je tudi, da "smo vrnili čast osamosvojitvi". Dobre odločitve, ki smo jih sprejemali v zvezi s pravico do državljanstva in drugimi vprašanji, smo kronali s tem, da smo popravili temeljno napako iz začetka 90. let, je poudaril.
Poslanci Zaresa menijo, da se z odločitvijo ustavnega sodišča zaključuje "poglavje, ki ga je zaznamovalo veliko političnih špekulacij", je dejal Franco Juri. Izrazil je upanje, da se bo zdaj možno ukvarjati z resničnimi vprašanji in s krizo.
Po mnenju poslancev DeSUS je skrajni čas, da se vprašanje izbrisanih reši, v LDS pa menijo, da odločitev ustavnega sodišča pomeni smerokaz tudi za prihodnje ravnanje državnega zbora, opozicije in koalicije, je dejal Tone Anderlič.
Poslanec SDS Vinko Gorenak je ob odločitvi ustavnega sodišča, ki je po njegovih besedah že tretjič zavrnilo pravico do referenduma na temo izbrisanih, izpostavil ločeni mnenji dveh ustavnih sodnikov. V skladu s tema mnenjema je pravica do referenduma nad pravico izbrisanih ter je možno njihov problem rešiti na drug način, "vendar ga koalicija ni želela", je dejal Gorenak.
Predsednika SNS Zmaga Jelinčiča odločitev ustavnega sodišča ni presenetila, ga je pa "ponovno razočarala", kot je dejal za STA. Ob tem se boji, da bo ta odločitev podlaga za izplačevanje odškodnin izbrisanim. Ustavno sodišče je po njegovem pokazalo, "da ni ustavno sodišče Slovenije, saj jim je prav malo mar, kaj se bo zgodilo s finančno situacijo v državi in je pripravljeno zaradi uslug sedanji vladi enostavno odriniti od sebe interese naših državljanov," je dejal.
V poslanski skupini SLS spoštujejo odločitev ustavnega sodišča, a obenem opozarjajo na njene posledice. Zakon bo namreč po mnenju vodje poslancev SLS Jakoba Presečnika prinesel posledice na področju odškodnin, ki bodo zagotovo predmet dodatnih tožb izbrisanih.
