Po 11. členu zakona o financiranju občin bi morala vlada z reprezentativnimi združenji skleniti dogovor o višini povprečnine. Če ga ne doseže, jo lahko glede na 39. člen zakona o izvrševanju proračuna za leti 2010 in 2011 določi sama. Povprečnina za letošnje leto je 550 evrov, za prihodnje pa 564 evrov.
"Povprečnina je bistveno prenizka in ne pokrije vseh stroškov, ki jih imamo občine pri izvrševanju svojih nalog," je na današnji novinarski konferenci po seji predsedstva ZOS dejal Smrdelj. Pojasnil je še, da je ZOS za letos sprva predlagal 620 evrov povprečnine, nato zahtevo znižal na 580 evrov, a vlada na to ni pristala.
V okviru dogovarjanja o višini povprečnine reprezentativnim združenjem tudi ni uspelo doseči, da bi država del kohezijskih sredstev za trajnostno energijo namenila gradnji nizkoenergetskih vrtcev. Le delno pa so bili uspešni pri dogovarjanju o prenosu stavbnih zemljišč iz slada kmetijskih zemljišč na občine. Avtomatsko se prenesejo stavbna zemljišča, za katere občine izkažejo javni interes, npr. za gradnjo cest ali šol, medtem ko morajo občine še vedno odkupiti zemljišča za gradnjo industrijskih con ali stanovanjsko pozidavo. "Povprečnina zato ne bi smela biti nižja na račun prenosov zemljišč, kvečjemu višja," je prepričan Smrdelj.
Predsedstvo ZOS je danes obravnavalo tudi socialno zakonodajo, ki je v javni razpravi. Smrdelj pravi, da jo podpirajo, imajo pa tudi nekaj pripomb. "V primerih, ko je občina plačnik subvencije, npr. pri plačilu vrtca ali stanarini za socialna in neprofitna stanovanja, mora imeti tudi odločilno besedo, če ne drugega, mora dati vsaj soglasje k vlogi," pravi Smrdelj. Glede predlaganega zakona o dolgotrajni oskrbi pa na ZOS želijo, da pristojni pripravijo finančno analizo, iz katere bo jasno, koliko bo izvajanje zakona obremenilo občinske proračune. "Ko bo to znano, bo morala vlada ustrezno dvigniti povprečnino," je še dejal Smrdelj.
