Sodišče je v sporočilu za javnost, objavljenem na spletni strani, poudarilo, da mora država, preden osebi odvzame status begunca, oceniti, ali so spremenjene razmere v njeni domovini trajne in njena varnost ni več ogrožena. To po mnenju sodišča pomeni, da ni več utemeljene bojazni, da bo oseba izpostavljena oblikam preganjanja, ki so opredeljene kot hujše kršitve temeljnih človekovih pravic.
Petim iraškim državljanom so v letih 2001 in 2002 v Nemčiji dodelili status begunca, ker so bili v domovini žrtev preganjanja tedanje vladajoče stranke Baas. Leta 2005, po padcu režima Sadama Huseina, pa so jim nemške oblasti ta status odvzele, češ da osebe v svoji domovini niso več ogrožene.
Peterica se je na odločitev pritožila na nemško vrhovno sodišče, to pa je za mnenje vprašalo Sodišče EU.
Evropsko sodišče je presodilo, da se mora država pred odvzemom statusa begunca prepričati, da so oblasti v begunčevi domovini sposobne in pripravljene preprečiti nadaljnje preganjanje osebe. Poleg tega se mora članica unije prepričati, da ni novih razlogov za strah begunca pred preganjanjem. Pri oceni mora upoštevati ista tveganja, kot jih je upoštevala, ko je osebi dodelila status begunca.
Na podlagi mnenja Sodišča EU bo zdaj o pritožbi iraških beguncev odločilo pristojno nemško sodišče.
Vprašanje dodeljevanja statusa begunca sicer v EU ureja direktiva iz leta 2004, ki navaja pogoje, ki jih morajo izpolniti državljani tretjih držav, če želijo v uniji pridobiti status begunca. Direktiva tudi določa, da oseba neha biti begunec, če okoliščine, zaradi katerih je status dobila, ne obstajajo več.
