Na predlog predsednika odbora Franca Bogoviča (SLS) so člani odbora sklenili predlagati vladi, da zadolži ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, naj pripravi akcijski načrt za izvedbo omenjene strategije in ga predloži vladi v roku šestih mesecev.
Kot je uvodoma pojasnil generalni direktor direktorata za kmetijstvo na kmetijskem ministrstvu Branko Ravnikar, je ministrstvo pripravilo osnutek akcijskega načrta, nato pa je vlada januarja letos njegovo pripravo razveljavila, in sicer zato, da se ta pripravi v okviru splošne podnebne strategije.
Ministrstvo sicer po besedah Ravnikarja in ministra za kmetijstvo Milana Pogačnika nadaljuje z izvajanjem strategije prilaganja kmetijstva podnebnim spremembam.
Ravnikar je izpostavil, da želijo, da se na državni ravni pripravi podnebna strategija, h kateri bi se priključil akcijski načrt o izvedbi strategije prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam.
Bogoviča je zanimalo, kdo je predlagal tak sklep vladi, v.d. direktorja službe vlade za podnebne spremembe Jernej Stritih pa mu je odgovoril, da je pobuda prišla z njihove strani, saj so mnenja, da se ta pripravi v okviru nacionalne podnebne strategije.
Stritih je spomnil, da je službo vlade za podnebne spremembe vlada ustanovila junija lani, z delom pa so začeli novembra. Pred službo sta letos dve glavni nalogi, in sicer nacionalna podnebna strategija in zakon o podnebnih spremembah.
Tako v zakonu kot strategiji se bodo na eni strani posvetili blaženju oz. preprečevanju podnebnih sprememb, na drugi strani pa prilaganju na podnebne spremembe, je izpostavil. Dodal je, da je strategija, ki jo je pripravilo kmetijsko ministrstvo dobrodošla za širšo strategijo, ki jo bodo pripravili.
Lučka Kajfež Bogataj z ljubljanske biotehniške fakultete je ravno tako opozorila, da se je pri akcijskem načrtu precej zaustavilo, saj ima osnutek zadnji datum maj 2009. Navedla je še, da se prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe ni začelo s to strategijo, ampak je pred njo potekala dvoletna raziskava. Ob tem je poudarila, da so analize podlaga za strategije.
Skrb, da ta dokument kmetijskega ministrstva ni usklajen širše, je izrazil tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Ciril Smrkolj, ki je ocenil, da bi moral akcijski načrt o izvedbi strategije prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam potekati vzporedno s strategijo.
Tudi generalni direktor Agencije RS za okolje (Arso) Silvo Žlebir je pričakoval nadaljevanje aktivnost na področju prilaganja kmetijstva klimatskim spremembam v smislu akcijskega načrta. Kot je poudaril, Arso sodeluje pri treh stebrih boja proti podnebnih sprememb, in sicer pri blaženju, prilagajanju in spremljanju podnebnih sprememb.
Pavel Gantar (Zares), ki se je seje udeležil kot nadomestni član, je dejal, da bi moral biti v razpravi o podnebnih spremembah v ospredju zakon o podnebnih spremembah. Kmetijsko strategijo je pohvalil, saj ima kar nekaj pozitivnih elementov, hkrati pa ocenil, da je ta dokument bolj resolucija kot strategija.
