Odnosi med državama so po zagotovilih zunanjega ministrstva tradicionalno dobri in partnerski, ZDA pa so najpomembnejša zaveznica Slovenije izven Evrope in ena najpomembnejših strateških partnerk. A stiki na najvišjih ravnem so bili v zadnjih letih redki.
Zunanji minister Cerar je ob nastopu položaja kot eno od prednostnih nalog izpostavil prav krepitev sodelovanja z ZDA in v ta okvir sodi tudi njegovo skorajšnje srečanje s Pompeom.
Državi sta diplomatske odnose navezali leta 1992, obiski slovenskih politikov v Washingtonu pa so bili najpogostejši do leta 2004, ko je Slovenija uresničila prizadevanja za vstop v zvezo Nato, obenem so se pomirili vojni viharji na Balkanu po razpadu Jugoslavije, o katerih so Američani radi slišali slovensko mnenje.
Tudi State Department v zadnji oceni odnosov februarja letos omenja, da imata državi trdne in kooperativne odnose na širokem področju bilateralnih, regionalnih in globalnih vprašanj.
ZDA niso pozabile slovenske pomoči pri nameščanju mirovnih sil v Bosni in Hercegovini po daytonskem mirovnem sporazumu 1995 in še naprej sodelujejo v slovenskem skladu za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF), ki je začel delo na Balkanu in se razširil po svetu. ZDA so največja donatorka, saj skladu redno namenijo enako vsoto, ki jo ta uspe zbrati iz drugih virov.
ZDA so v letih po osamosvojitvi Sloveniji dajale pomoč za razvoj demokratičnih ustanov in tržne ekonomije, še zdaj pa poteka sodelovanje na vojaškem področju tako bilateralno kot v okviru zveze Nato in na mirovnih misijah.
Gospodarsko sodelovanje poteka, vendar je glede na možnosti ameriškega trga šibko. Ameriške investicije v Sloveniji so skromne, State Department pa opozarja, da se ameriška podjetja v Sloveniji soočajo s težavami, še posebej, če želijo prodajati blago in storitve vladi.
Vrednost slovenskega izvoza v ZDA je lani znašala okrog 560 milijonov dolarjev, kar je približno desetina vrednosti slovenskega izvoza v Nemčijo. ZDA so lani v Slovenijo izvozile za 381 milijonov dolarjev blaga, nazadnje pa so imele trgovinski presežek s Slovenijo leta 2013. Slovenija zadnja leta ustvarja okrog 170 milijonov dolarjev presežka, kar na srečo ni dovolj, da bi prišla na carinski radar predsednika Donalda Trumpa.
Za razliko od nekaterih drugih zaveznic z večjim številom prebivalstva in celo intenzivnejšimi odnosi, kot je na primer Poljska, pa slovenski državljani za turistična in poslovna potovanja v ZDA, ki trajajo do 90 dni, ne potrebujejo vizuma. Državi imata tudi pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja.
Cerarjev predhodnik Karl Erjavec, ki je slovensko diplomacijo vodil od leta 2011 do letos, se je z ameriškimi kolegi srečeval v Bruslju na vrhovih EU-ZDA in srečanjih Nata, medtem ko ga v Washington na State Department ni bilo niti enkrat. Prav tako v tem času Ljubljano ni bilo nobenega od vodij ameriške diplomacije. Posvetovanja so potekala, vendar na nižjih ravneh.
Slovenija ne želi biti tako imenovana država enega problema, a si njena diplomacija zelo prizadeva za več razumevanja Washingtona okrog vprašanja meje s Hrvaško oziroma spoštovanja odločitve arbitražnega sodišča. Američani vztrajno ponavljajo, da se ne bodo opredeljevali do tega vprašanja med zavezniškima državama.
Veleposlaništvo ZDA v Ljubljani še čaka na novo veleposlanico Lyndo Blanchard, ki jo je senat že potrdil, ni pa še znano, kdaj bo prišla v Slovenijo. Slovenija ima v ZDA poleg veleposlaništva v Washingtonu še generalni konzulat v Clevelandu in 14 častnih konzulatov.
Časi odmevnih visokih obiskov iz ZDA v Sloveniji so, kot kaže, minili, ne glede na to, da je v Beli hiši prva dama slovenskih korenin Melania Trump. Trumpova sta dobila že več uradnih povabil za obisk Slovenije, po drugi strani slovenski predsednik ali premier vabila "slovenskega zeta" v Belo hišo doslej nista dobila.
Leta 1999 sta bila v Sloveniji Bill in Hillary Clinton, leta 2001 pa je Slovenija gostila srečanje Georgea Busha mlajšega in njegovega ruskega kolega Vladimirja Putina.
V Beli hiši je bil nazadnje leta 2011 takratni premier Borut Pahor, in sicer na uradnem srečanju z ameriškim podpredsednikom Josephom Bidnom, na kratek pozdrav in pogovor pa se je oglasil tudi predsednik Barack Obama. Neuradno je do obiska prišlo, ker je Slovenija izrazila pripravljenost za pomoč pri zapiranju taborišča Guantanamo na Kubi s sprejemom enega ali dveh terorističnih osumljencev, vendar iz tega potem ni bilo nič.
Julija 2006 pa je v Ovalni pisarni ob prisotnosti ameriških in tujih novinarjev, kar se ni zgodilo ne prej in ne kasneje, predsednik George Bush mlajši sprejel tedanjega premierja Janeza Janšo. ZDA so s tem izrekle priznanje Sloveniji zaradi podpore vojni v Iraku in proti terorizmu.
