Podobni protesti so bili tudi v Belgiji in na Nizozemskem. Na Madžarskem je več deset tisoč ljudi protestiralo proti reformi zakona o delavskih pravicah. V Rimu se je provladnih protestov udeležilo več deset tisoč ljudi.
V francoski prestolnici Pariz je v stranskih ulicah v bližini Elizejskih poljan in Slavoloka zmage prišlo do nekaj spopadov s policijo. Več sto protestnikov je zažgalo smetnjake, policija pa je proti njim uporabila solzivec.
Popoldne so se razmere v Parizu zaostrile. Policija je proti protestnikom uporabila solzivec in vodne topove. Na televizijskih posnetkih je bilo videti v središču mesta goreče avtomobile. Policija se je po mestu vozila v oklepnih vozilih.
V primerjavi s številom protestnikov pred tednom dni, ko so jih po vsej Franciji našteli več kot 100.000, je bilo protestnikov v soboto precej manj, so poročale tuje tiskovne agencije.
Policija je v okviru protestov po vsej državi prijela več kot 700 ljudi, od tega samo v Parizu 600. Pri nekaterih protestnikih so našli kladiva, frače in kamenje.
Iz strahu pred ponovitvijo nasilja in izgredov izpred tedna dni, ko je policija v Parizu prijela več kot 400 ljudi, so po državi v soboto veljali poostreni varnostni ukrepi. Samo v prestolnici so namestili 8000 policistov, po vsej državi pa skoraj 90.000.
Podzemna železnica v središču Pariza je bila zaprta, prav tako so bile zaprte številne trgovine, izložbe pa so zaščitili z barikadami. Zaprte so bile tudi številne pariške znamenitosti, med njimi Eifflov stolp, opera in več muzejev, tudi Louvre.
Policisti so strogo pregledovali torbe in nahrbtnike ljudi na železniških postajah in zasegli predmete, ki bi lahko služili kot orožje v spopadih, pa tudi zaščitne maske pred solzivcem.
Francoska vlada je skušala protestnike sprva pomiriti s polletnim moratorijem na zvišanje trošarin na gorivo, predvidenim za 1. januar 2019. V četrtek je sporočila še, da se bodo zvišanju trošarin odpovedali za celotno prihodnje leto. A organizatorji protestov so kljub odločitvi vlade napovedali odhod na ulice.
Po zgledu protestov v Franciji so protesti rumenih jopičev v soboto potekali tudi v sosednji Belgiji in na Nizozemskem.
V belgijski prestolnici Bruselj se je blizu t.i. evropske četrti zbralo okoli 500 ljudi. Da bi preprečili morebitne izgrede, je policija četrtk preventivno zaprla tako za pešce kot vozila in na območju postavila barikade. Kljub temu je manjši skupini protestnikov uspelo prodreti skozi zaporo. Protestniki so na policijo metali steklenice, policija pa je odgovorila s solzivcem. Policija je aretirala okoli sto ljudi.
Protesti rumenih jopičev so tudi na Nizozemskem, kjer so protesti namenjeni vedno večjemu razkoraku med revnimi in bogatimi. Več sto protestnikov tudi zahteva odstop nizozemske vlade pod vodstvom desnega, liberalnega premierja Marka Rutteja, izstop države iz Evropske unije, znižanje starostne meje za upokojitev ter spremembo okoljevarstvenih ukrepov.
V pristaniškem mestu Rotterdam se je zbralo okoli 200 protestnikov. V Haagu je policija preventivno zaprla območje okoli sedeža vlade. Protesti so napovedani tudi za Maastricht, Eindhoven in Groningen.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v soboto izrazil zaskrbljenost zaradi ukrepanja policije na protestih t.i. rumenih jopičev v Evropi. Kot je dejal ob robu neke prireditve v Istanbulu, nasprotuje "prekomernemu nasilju" nad protestniki, poroča nemška tiskovna agenija dpa.
"Tisti, ki so našo policijo obtožili zatiranja, naj pogledajo, kaj sedaj počnejo njihovi policisti," je dejal Erdogan. V Parizu kot tudi drugod v Evropi policija ukrepa "na najostrejši način".
"Kaotični prizori" v Parizu, Bruslju in drugih mestih kažejo, da je Evropa padla na "testu demokracije, človekovih pravic in svobode", je še dejal Erdogan.
Na proteste rumenih jopičev se je odzval tudi nekdanji politični strateg ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Steve Bannon. Po njegovih besedah so rumeni jopiči v Franciji "natanko ista vrsta ljudi", ki so volili Trumpa in za brexit in ki hočejo imeti nadzor nad svojo državo.
Bannon je te besede izrekel na dogodku, ki ga je pred konferenco v maroškem Marakešu, na katerem bodo države članice Združenih narodov potrjevale globalni dogovor Združenih narodov o migracijah, organiziral regionalni flamski parlament. Flamska nacionalistična stranka N-VA v vladi belgijskega premierja Charlesa Michela namreč dogovoru nasprotuje.
Odzval se je tudi italijanski notranji minister in podpredsednik vlade Matteo Salvini, ki je kritiziral izgrede, a hkrati pokazal razumevanje za proteste. "Sem proti kakršnikoli obliki nasilja. A moramo reči, kdor seje revščino, žanje proteste," je še dejal in dodal, da je Bruselj "izdal evropske sanje".
