V razpravi na mini plenarnem zasedanju parlamenta, ki se danes končuje v Bruslju, je nastopila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini, ki je med drugim poudarila, da globalni dogovor ni pravno zavezujoč in da ne bo ustvaril nobenih zakonskih obveznosti za države.
Pri tem vprašanju bi se morali po mnenju Mogherinijeve izogniti dvema napakama. Prva bi bila, da bi se pretvarjali, da gre za spopad med nacionalnimi interesi in globalnim dogovorom, saj je v resnici ravno nasprotno. Druga pa, da bi se migracij lotevali kot boja med severom in jugom sveta, med razvitim svetom in svetom v razvoju. "Tudi tu je ravno nasprotno. Vsem nam je v interesu, da se migracije upravljajo," je dejala.
Mogherinijeva je, tako kot pred njo že evropski komisar za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Hristos Stilianides, zato izrazila obžalovanje zaradi odločitev nekaterih članic unije, da dogovora ne podprejo. Kot je dejala, potrebujemo partnerstvo in sodelovanje, saj smo vsi na isti ladji in nobena država ne more delovati sama bodisi v Evropi bodisi v svetu.
Fajonova je medtem v zvezi z globalnim dogovorom poudarila, da so smo "politiki odgovorni, da verodostojno pojasnimo odločitve". Spomnila je, da je Evropski parlament aprila globalni dogovor podprl z veliko večino, saj ta poudarja pomen človekovih pravic, ki so univerzalne.
"Vsem, ki pravijo, da gre z globalnim dogovorom za uvoz migrantov, nacionalno izdajo ali izdajo suverenosti in uničevanje zahodne civilizacije, kar so obtožbe desnice tudi v slovenski javnosti, naj povem, da je takšno ustrahovanje ljudi napačno in zavajajoče," je še izpostavila.
Dodala je, da gre za politično deklaracijo, ki temelji na sodelovanju, suverenosti držav, delitvi odgovornosti, ki temelji na svetovnem, evropskem in nacionalnem pravnem redu, ki ne izenačuje migrantov z begunci. In ne prinaša novih pravnih obveznosti.
Oglasil se je tudi poslanec Igor Šoltes (Zeleni), ki je poudaril, da bi tak globalni dogovor potrebovali že mnogo prej, saj bi tako mnogo lažje ob sodelovanju vseh držav reševali številne probleme, s katerimi se danes soočamo.
"Dejstvo je, da ta globalni dogovor pomeni učinkovito upravljanje migracij, kar pomeni tudi obrambo suverenosti in varnosti držav, čemur skušajo oporekati nasprotniki tega dogovora. Pomeni pa tudi varnost za tiste najšibkejše v karavanah bežečih," je dejal Šoltes.
Po mnenju Šoltesa je povsem nerazumno zavračati tovrstne pobude. "Dejstvo je, da lahko rešitev najdemo samo vsi skupaj, zelo težko pa vsaka država posebej in tukaj ne pomagajo nobene visoke ograje."
Milan Zver (EPP/SDS) pa je v nasprotju s tem sporočil, da dogovoru nasprotuje, ker bo po njegovem mnenju v prihodnje še poslabšal situacijo pri upravljanju z migracijami. EU bi morala po njegovem mnenju veliko več napora in denarja vložiti v države izvora migracij, nikakor pa ne na tak način reševati tega vprašanja.
Po njegovem mnenju sploh ne gre za globalni dogovor niti to ni dogovor, saj so od njega že odstopile velike države, tudi več kot deset članic EU. Predvsem pa mu nasprotuje, ker je besedilo slabo in temelji na napačnih predpostavkah, prav tako pa ni res, da ni zavezujoče, je še dodal.
