"Nasilje nad ženskami in dekleti je globalna pandemija, ki ogroža vse ženske in dekleta," je poudaril generalni sekretar Združenih narodov (ZN). Po njegovih besedah je v svojem bistvu "manifestacija globokega pomanjkanja spoštovanja in nezmožnosti moških, da sprejmejo enakost in dostojanstvo žensk". "To je vprašanje temeljnih človekovih pravic," je dejal.
A po opozorilu Evropske komisije in visoke zunanjepolitične predstavnice EU Federice Mogherini je nasilje nad ženskami navzoče povsod - doma, na delovnem mestu, v šolah in na univerzah, na ulici, v javnem prevozu in na spletu. Lahko ga doživijo vse ženske, kar vpliva na njihovo splošno počutje in jim preprečuje, da bi polno sodelovale v družbi. Približno polovica žensk v EU je že doživela verbalno, fizično ali spletno spolno nadlegovanje. Po podatkih Eurostata pa je med žrtvami trgovine z ljudmi v EU 80 odstotkov žensk, so izpostavili v Bruslju.
Nasilje nad ženskami tudi politično vprašanje
Nasilje nad ženskami je tudi "resno politično vprašanje", opozarja Guterres. Povezano je namreč "s širšim vprašanjem moči in nadzora v naših družbah", je pojasnil. "Živimo v družbi, v kateri so nosilci moči pretežno moški," je spomnil. Ženske so po njegovih besedah izpostavljene nasilju na različne načine, "s čimer jih ohranjamo v podrejenem položaju".
"Šele ko bo polovica človeštva, ki ga sestavljajo ženske in dekleta, živela brez strahu, nasilja in vsakodnevne negotovosti, lahko resnično rečemo, da živimo v poštenem in enakopravnem svetu," je sklenil.
Podnaslov letošnjega gesla mednarodnega dne je Prisluhni tudi meni oz. v angleščini HearMeToo. Kampanja s ključnikom HearMeToo je glasen poziv k uveljavitvi ustrezne zakonodaje, je opozorila podsekretarka ZN in izvršna direktorica oddelka ZN za vprašanja žensk Phumzile Mlambo-Ngcuka. "Zelo napačno je, da velika večina storilcev zaradi nasilnega vedenja ne čuti nobenih posledic," je poudarila.
Policija in sodstvo morata prijave nasilnih dejanj po njenem opozorilu vzeti resno in dati prednost varnosti žrtev, pa tudi njihovemu počutju denimo tako, da bi na policiji prijave žensk zaradi nasilja sprejemale policistke.
S podnaslovom Prisluhni tudi meni želijo pozornost nameniti sporočilom deklet in žensk, ki so preživele nasilje, ki se vsak dan borijo za pravice žensk in so dejavne v prizadevanjih za izkoreninjenje nasilja - številne daleč od pozornosti medijev, so zapisali v ZN. "Slišati moramo njihov glas in zgodbe," so pozvali.
Vsi smo dolžni zavračati nasilje ali nadlegovanje
Evropska komisija in Mogherinijeva, ki v svoji vlogi povezuje komisijo in Svet EU, v skupni izjavi opozarjata, da je predstava, da je nadlegovanje žensk ali nasilje nad njimi normalno in sprejemljivo, napačna in se mora spremeniti. "Vsi smo dolžni reči ne, odkrito zavračati nasilje ali nadlegovanje in se žrtvam postaviti v bran," se glasi poziv.
Izkoreninjenje nasilja nad ženskami in dekleti je po navedbah komisije in Mogherinijeve v središču agende ZN za trajnostni razvoj do leta 2030. To je prvi korak k svetovnemu miru in varnosti, predpogoj za spodbujanje, zaščito in uresničevanje človekovih pravic, enakosti med spoloma, demokracije in gospodarske rasti, sta spomnili. A tudi EU je uvedla obsežne ukrepe, da bi se nasilje nad dekleti in ženskami končalo enkrat za vselej, ukrepanje pa po njihovih zagotovilih že kaže rezultate.
V zadnjih dveh letih je unija več kot 1,5 milijona deklet in žensk podprla s storitvami varstva in nege zaradi pohabljanja ženskih spolnih organov. Opustitev te prakse je javno napovedalo 3000 skupnosti, v katerih živi 8,5 milijona ljudi. V povezavi z otroškimi porokami pa so pobude EU za spremembo odnosa in praks, ki kršijo pravice deklet, dosegle več kot 1,6 milijona ljudi, izhaja iz omenjene skupne izjave.
Prizadevanja EU tudi v partnerstvu z drugimi
EU se je z Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), Svetom Evrope in Agencijo ZN za ženske decembra lani dogovorila o globalnih ukrepih proti nasilju nad ženskami. Sodelovanje so okrepili in pozvali svetovne voditelje iz javnega in zasebnega sektorja, naj se pridružijo še močnejšim globalnim prizadevanjem za odpravo nasilja nad ženskami.
V partnerstvu z ZN so začeli izvajati pobudo V središču oz. v angleščini Spotlight, ki je večletna globalna pobuda, osredotočena na odpravo vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti. Z začetno naložbo v višini 500 milijonov evrov nudijo ženskam in dekletom, ki so jih njihove družbe utišale, zaščito in jim omogočamo, da delijo svojo zgodbo. Vodijo pa tudi svetovno pobudo pod naslovom Poziv k ukrepanju za zaščito pred nasiljem na podlagi spola v izrednih razmerah. Ta ukrep združuje skoraj 80 deležnikov, da bi spodbudili odgovornost za obravnavanje nasilja na podlagi spola.
Vsako leto se na svetu poroči približno 12 milijonov deklet, mlajših od 18 let. To pomeni, da se takšna poroka sklene vsaki dve sekundi. Poročena dekleta pogosto hitro zanosijo, opustijo šolanje in so bolj izpostavljena nasilju v družini kot ženske, ki se poročijo v odrasli dobi. Vsaj 200 milijonov žensk in deklet je žrtev pohabljanja spolnih organov, ki se še vedno izvaja v približno 30 državah. Migrantke so še posebej ranljive in bolj izpostavljene zlorabam ali nasilju, sta izpostavili komisija in Mogherinijeva.
