Nekdanji glavni politični strateg ameriškega predsednika Donalda Trumpa je več mesecev skušal pridobiti evropske stranke za sodelovanje v svojem Gibanju s sedežem v Bruslju. Obljubljal je, da bo njegova skupina neke vrste posvetovalno telo za skrajno desne stranke, ki bodo sodelovale na volitvah v Evropski parlament.
A kot je v sredo poročal Guardian, Bannon glede na podatke ministrstev in volilnih komisij ne sme ali lahko le zelo omejeno deluje v devetih od 13 držav, v katerih namerava voditi kampanjo.
Zato je napovedal, da bo poiskal pravni nasvet. "Ne strinjam se z vami," je dejal za časnik in menil, da je na nekaterih področjih še nekaj možnosti. "A v nobenem primeru ne bomo kršili zakonodaje," je zagotovil.
Ameriški ideolog se je odločil v evropski politiki posredovati v času, ko je v svetu aktualna tema tujega vmešavanja v volitve. Tako je veliko očitkov na račun domnevnega vmešavanja Rusije v ameriške predsedniške volitve leta 2016, pa tudi glede domnevnega vmešavanja v kampanjo pred referendumom o članstvu Velike Britanije v EU nekaj mesecev prej.
Bannon je sicer v pogovoru za Guardian zavrnil primerjavo med svojim gibanjem in vmešavanjem držav v volitve. "To se zelo razlikuje od ruskega, kitajskega ali drugih vmešavanj v volitve, ker sem jaz zasebni državljan," je dejal. "Nisem povezan z Belo hišo," je še zatrdil.
Nekdanji investicijski bančnik, čigar premoženje naj bi bilo vredno okoli 50 milijonov dolarjev (okoli 44 milijonov evrov), sam financira svojo misijo v Evropi. Obljubil je več milijonov dolarjev, da bi skrajno desnim evropskim strankam omogočil dostop do specializiranih podatkov o volitvah, analitikov, za nasvete glede družbenih medijev in za pomoč pri izbiri kandidatov na volitvah.
A strokovnjaki za volilno pravo in neodvisni strokovnjaki v več državah so ocenili, da se tovrstna pomoč razume kot donacije. Plačane storitve, ki jih zagotavljajo tuji viri, so prepovedane v Franciji, Španiji, na Poljskem, Češkem, Madžarskem in Finskem.
Bannon je Guardianu oktobra povedal, da je za javnomnenjske raziskave, ki jih je brezplačno priskrbel strankam v sedmih državah, že porabil milijon dolarjev (870.000 evrov). Po njegovih besedah so to najpomembnejše in najdražje politične ankete v Evropi, ki jih bodo strokovnjaki za analizo podatkov uporabili za evropske volitve.
Bannonov projekt je na prvo oviro naletel, ko so stranke, na katere je računal na Švedskem, Danskem, Finskem, v Avstriji, na Poljskem, Češkem in Nemčiji, sporočile, da ne bodo sodelovale z njim.
Pravne ovire pa so se pokazale pred šestimi tedni, ko je Bannonov partner, belgijski skrajni desničar Mischael Modrikamen povedal, da belgijska volilna zakonodaja prepoveduje njegovi stranki, da bi sprejemala donacije od Gibanja.
Guardian je zatem opravil pregled zakonodaje v 13 državah. Izkazalo se je, da bi stranke v Franciji, na Finskem, v Belgiji, Španiji, na Madžarskem in Češkem tvegale kazni zaradi kršitev volilne zakonodaje, če bi sprejele pomoč nekdanjega Trumpovega stratega. Stranke v Avstriji in Nemčiji lahko sprejmejo le zelo majhne vsote. Bi bile pa Bannonove dejavnosti dovoljene na Švedskem in Danskem, a tam so stranke že zavrnile njegovo pomoč.
Edini državi, kjer bi Bannon lahko finančno pomagal strankam in kjer so stranke pripravljene sprejeti njegovo pomoč, sta Nizozemska in Italija. A v Italiji razmišljajo o zakonodaji, ki bi strankam prepovedovala financiranje iz tujine in bi jo lahko sprejeli že pred evropskimi volitvami.
Bannon med državami, kjer bi deloval, za zdaj ne omenja Slovenije. Po slovenskem zakonu o volilni in referendumski kampanji sicer lahko organizator volilne kampanje za volitve v Evropski parlament pridobiva sredstva za kampanjo iz prispevkov državljanov držav članic EU in pravnih oseb zasebnega prava iz teh držav pod pogoji in na način, ki veljajo za domače pravne in fizične osebe.
