Z izbiro omenjenih dveh tem se DNS odziva na aktualno dogajanje v domačem medijskem prostoru. Novinarjem in drugim (so)ustvarjalcem medijskih vsebin se bodo v festivalskih razpravah pridružili poznavalci medijev, medijskega prava in gospodarstva. Vabljeni gostje so v pogovorih za DNS predstavili svoja razmišljanja in s tem poskrbeli za izhodišča razprav.
Domačim medijem dihajo za ovratnik lastniški prevzemi in združitve
V slovenskem medijskem prostoru so zadnje mesece v središču zanimanja lastniški prevzemi in združevanja medijev. Govori se o morebitni združitvi Dnevnika in Večera ter prevzemu Proplusa s strani investicijskega sklada Kohlberg Kravis Roberts (KKR). Slednje bi prineslo združitev Pop TV in Kanala A s Telemachom, ki je že v lasti KKR.
"Žal slovenska tranzicija medijem - razen nekaterih izjem - ni prinesla finančno močnih lastnikov, ki bi prihajali iz panoge ali jo vsaj razumeli. Mediji so še vedno prepogosto žeton za druge igre na političnih in kapitalskih šahovnicah. Seveda se to pozna na novinarskem delu," opozarja novinar Primož Cirman, ki bo med gosti festivala. Takšni lastniki po njegovih besedah v medijih vidijo le kratkoročni, "neekonomski donos".
Združitev Dnevnika in Večera ter prevzem Proplusa bi osiromašila medijski pluralizem, je prepričan novinar Igor Mekina. Po njegovem mnenju je "še toliko bolj nevaren" primer KKR, ker se z vstopom United Group oziroma Telemacha v Proplus "vsekakor izjemno povečuje medijski monopol največjih igralcev na trgu Slovenije in celotnega Zahodnega Balkana".
Na četrtkovi okrogli mizi z naslovom Mediji pod drobnogledom bodo o medijskem lastništvu in poslovnih modelih slovenskih medijev razpravljali Cirman, direktor STA Bojan Veselinovič, direktor in glavni urednik Financ Peter Frankl, državni sekretar na ministrstvu za kulturo Vojko Stopar in Jernej Amon Prodnik z ljubljanske fakultete za družbene vede.
Grožnje tudi vsakdan slovenskih novinarjev
Tudi izbira problematike groženj, napadov in drugih oblik pritiska na novinarje za eno od osrednjih tem letošnjega, že sedmega festivala Naprej/Forward je pričakovana. V zadnjem času se je namreč DNS večkrat oglasil z javnim opozorilom na vse pogostejše verbalne napade na novinarje, ki so celo prešli v fizično nasilje, kot v primerih novinarskih ekip Televizije Slovenija in Planet TV.
Odmevale so tudi grožnje uredniku in kolumnistki Večera, Matiji Stepišniku in Svetlani Slapšak, ter novinarki in novinarju Televizije Slovenija, Eugeniji Carl in Jožetu Možini. Carlova in njena novinarska kolegica na nacionalni televiziji Mojca Šetinc Pašek pa še vedno iščeta pravico na sodišču, ker sta se znašli v tvitu predsednika SDS Janeza Janše.
Pritiski na novinarje neposredno ogrožajo svobodo medijev. O slednji in sodnih postopkih zoper novinarje bo na festivalu razpravljal tudi Emil Zakonjšek, ki je v 80. letih prejšnjega stoletja kot mlad sodnik kljub pritiskom "osvobajal" zaplenjene izdaje časopisov. Po njegovih besedah vsak sodni postopek, še zlasti pa kazenski, predstavlja pritisk na novinarja, tudi če sta tožba ali zahtevek očitno neutemeljena.
"Ta pritisk zavestno ali podzavestno vpliva na novinarjevo delo, kar v mnogo primerih privede do samocenzure. Poleg tega vsak sodni postopek prinaša časovno in psihično obremenitev, zanemariti ni mogoče niti stroškovnega bremena," pojasnjuje Zakonjšek. V tem trenutku po njegovih besedah pri nas ni toliko kazenskih postopkov, da bi lahko govorili o hudi ogroženosti svobode izražanja.
"Ni pa mogoče spregledati, da lahko visoki odškodninski zahtevki v civilnih postopkih pomenijo večji pritisk na novinarje kot kazenski postopek, poudarja Zakonjšek in dodaja, da se sodnim postopkom zoper novinarje ni mogoče izogniti, njihova pogostost pa je odvisna od stopnje demokracije in spoštovanja različnosti mnenj: "Pomembno pa je, da mediji zaščitijo novinarje in jim nudijo vso strokovno in pravno pomoč pri teh postopkih."
Zakonjšku se bodo v razpravi pod naslovom Novinarje ubijajo, mar ne? pridružili še novinarki Anuška Delić in Mojca Dumančič ter odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik.
Na festivalu okrogle mize, predavanja in praktične delavnice o aktualnostih medijskega prostora
Sicer se bo festivalski program začel z omenjeno projekcijo dokumentarnega filma Koalicija sovraštva avtorja Erika Valenčiča drevi v mariborskem kinu Udarnik. Osrednji del programa bo v četrtek, ko se bodo v avditoriju Moderne galerije v Ljubljani zvrstile predstavitve domačih medijskih vsebin in projektov, ki so izstopali iz povprečja, ter okrogli mizi o pritiskih na novinarje ter o medijskem lastništvu.
Četrtek bo postregel tudi s predavanji ustanoviteljice češkega centra za preiskovalno novinarstvo Pavle Holcove ter novinarja in urednika nemškega političnega tednika der Freitag Sebastiana Puschnerja. Slednji bo predstavil omenjeni tednik kot primer dobre prakse tiskanega medija. Tednik je pred leti kupil nov lastnik, ki je vložil v grafično prenovo časopisa in marketing ter z učinkovito vizijo izboljšal poslovanje.
Holcova, ki je tudi dobitnica nagrade Global Shining Light in nagrade EU za preiskovalno novinarstvo, je sodelovala v preiskovanju organiziranega kriminala v Srbiji, ukvarjala se je z naložbami makedonske tajne službe v Pragi, pranjem denarja in podjetji s sedeži v davčnih oazah. Pri več projektih sodeluje z Mrežo za preiskovanje organiziranega kriminala in korupcije (OCCRP).
Četrtkov program bo sklenilo "večerno premlevanje aktualnosti v medijih in širše". Pogovarjala se bosta novinar, pisatelj ter scenarist hrvaške nadaljevanke Novine Ivica Đikić in pisatelj Goran Vojnović. Petkov nabor dogodkov pa se bo začel v prostorih DNS in Hiši EU z delavnicami o varnem komuniciranju, preverjanju pristnosti videoposnetkov in samostojnem ustvarjanju prispevkov "v divjini" terena.
Za zaključek slovesna podelitev stanovskih nagrad Čuvaj/Watchdog
Za slovesni zaključek letošnjega festivala pa bo v avditoriju Moderne galerije poskrbela petkova večerna podelitev stanovskih nagrad Čuvaj/Watchdog projektom in ustvarjalcem, ki so po navedbah DNS "v iztekajočem se letu s svojim delom izstopili iz povprečja in pokazali, da v Sloveniji kljub nezavidljivim razmeram kakovostno novinarstvo še ni izumrlo".
