Cilj dogovora ZN o migracijah je vzpostavitev varnih, urejenih in rednih migracij. Vsebuje vrsto smernic in ukrepov, ki pa niso pravno zavezujoči. Bistvo dogovora so boljše mednarodno sodelovanja 193 držav članic ZN na področju upravljanja migracij ter standardi ravnanja z begunci. Nasprotniki dogovora pa med drugim opozarjajo, da opredeljuje ekonomske migracije kot človekovo pravico.
Potem ko sta od dogovora odstopili ZDA in Avstralija, je svoj odstop napovedala Madžarska, nato še Avstrija in prejšnji teden še Bolgarija in Češka. V nekaterih drugih evropskih državah razprave na to temo še potekajo.
Dogovor naj bi potrdili decembra v maroškem Marakešu, nato pa naj bi ga januarja sprejela še Generalna skupščina ZN kot resolucijo.
Izraelska vlada se je znašla pod pritiskom, potem ko je v začetku leta potrdila načrt o izgonu okoli 40.000 afriških migrantov iz države, a je izgone kasneje ustavila. Večina med njimi je v Izrael prišla po letu 2007, v glavnem preko polotoka Sinaj. Izrael je priseljevanje zajezil z zidom na meji z Egiptom, ki ga je dokončal leta 2013. Večina migrantov v Izraelu sicer živi v revnih četrtih Tel Aviva.
