Sloveniji se letos obeta 4,3-odstotna rast BDP, v letu 2019 pa bo ta rast 3,3-odstotna, medtem ko naj bi se inflacija gibala okoli dveh odstotkov.
A gospodarsko okolje se ohlaja, je opozoril višji svetovalec Ekonomskega inštituta EIPF Bole. S tem se po njegovem mnenju povečujejo tveganja kolapsa, ki bi pri pretežno izvoznem gospodarstvu, kakršno je slovensko, lahko imel tragične posledice.
Glede na trenutna pričakovanja je sicer obsežnejše hitro krčenje izvoza na ravni Evropske unije še vedno malo verjetno, vendar mogoče, posebej ob nenadnem polnem razmahu trgovinske vojne, v katero bi bila vpletena tudi EU.
Kljub temu je Bole poudaril, da posledice morebitne krize za Slovenijo ne bi bile primerljive z letom 2009, saj je javnofinačni položaj boljši, odpornost gospodarstva pa znatno večja.
Na splošno je Bole ugotavljal, da se gospodarska aktivnost v Sloveniji po letu 2015 pospešuje in bistveno hitreje raste kot v območju evra. So pa pri tem velike razlike - izvoz raste najhitreje, pri tem izstopajo tudi investicije.
Trošenje prebivalstva za trajne dobrine se krepi počasi, a hitreje kot v območju evra. Po drugi strani nezadostnost povpraševanje ne ovira opazno poslovanja nobenega segmenta gospodarstva. Hitro se povečuje tudi pomanjkanje delavcev, še zlasti v industriji in gradbeništvu.
Če krediti podjetjem še naprej stagnirajo, pa krediti prebivalstvu v zadnjem letu rastejo solidno hitro, in sicer po stopnji okoli sedem odstotkov letno, kar je enkrat hitreje kot v območju evra. Hkrati se zadolženost tako podjetij kot prebivalcev še naprej zmanjšuje, in to kljub hkratni rasti gospodarstva in depozitov. Zadolženost slovenskih podjetij je četrta najnižja v območju evra.
Bole je ob tej priložnosti opozoril tudi na stare probleme, ki so jih "zakuhale" prejšnje vlade, in sicer plačni pritisk v javno-finančnem segmentu in davčna reforma. Nova vlada se bo morala po njegovem mnenju obeh vprašanj lotiti čim prej, pri čemer pa je vprašanje, "ali je nevtralna davčna reforma sploh smiselna".
