"Pravilnik o preventivi bi lahko bolje opredelil tudi podiplomsko izobraževanje zobozdravnikov na tem področju," je dejal Pavlović. Po njegovih besedah je zaskrbljujoče, "da kljub zelo slabi dostopnosti do zobozdravstvenih storitev nimamo preventivnega programa za odraslo populacijo, ki epidemsko zboleva za parodontalno boleznijo".
Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga pripravlja ministrstvo za zdravje, bi moral upoštevati tudi pravilnik o preventivi, je izpostavil Pavlović. Spomnil je, da sta se v okviru ministrstva in zdravniške zbornice oblikovali delovni skupini za pripravo strategije razvoja javnega zobozdravstva: "Njun namen je odgovoriti, kaj lahko pričakujemo od zobozdravstva v prihodnje in katera so strateška področja."
Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) po Pavlovićevih besedah kažejo, da imamo v Sloveniji vendarle dobro zasnovan preventivni zobozdravstveni sistem, ki se začne že v šoli za starše. Po podatkih NIJZ 64,3 odstotka prebivalcev primerno skrbi za ustno higieno. Delež se je tako v primerjavi z letom 2001, ko so zabeležili 45,5 odstotka, pomembno izboljšal.
Pavlović je tudi navedel, da večina evropskih držav povečuje sredstva za preventivo v zobozdravstu, saj se zavedajo, da je to naložba v prihodnost. Po njegovih besedah se uvaja pojem zdravstvene pismenosti, ki pomeni, kako dobro so prebivalci ozaveščeni o svojih pravicah v preventivnih programih in tudi o skrbi za lastno zdravje.
"Tudi kader okoli zobozdravnika se v državah članica Evropske unije širi in vključuje poleg preventivnih sester še psihologe, socialno službo, sociologe in podobno," je dodal.
