Finski premier je po poročanju državne agencije STT v ponedeljek dejal, da se je finska vlada začela pripravljati na morebitno prošnjo iz Bukarešte, da premakne svoje predsedovanje za šest mesecev naprej. Finsko predsedovanje je sicer načrtovano za romunskim, v drugi polovici prihodnjega leta.
Romunski predsednik Klaus Iohannis, ki prihaja iz desnosredinske stranke, je sicer pred tem ocenil, da je njegova država povsem nepripravljena na predsedovanje in pozval k odstopu socialdemokratske vlade. Romunska premierka Viorica Dancila medtem zagotavlja, da je Romunija pripravljena na to nalogo, čeprav je minuli teden odstopil romunski minister za evropske zadeve Victor Negrescu, pristojen za priprave na romunsko predsedovanje.
V Evropski komisiji so danes v odziv na stopnjevanje dvomov o pripravljenosti Romunije na predsedovanje Svetu EU spomnili, da je šef komisije Jean-Claude Juncker nedavno javno pozval k nacionalnemu političnemu konsenzu pred in med predsedovanjem Romunije.
Spomnili so tudi na torkova sporočila prvega podpredsednika komisije Fransa Timmermansa ob predstavitvi najnovejšega poročila o stanju v boju proti korupciji v državi. Timmermans je Bukarešto posvaril pred nazadovanjem pri reformah na tem ključnem področju ter pozval k zagotovitvi neodvisnosti sodstva in organov za preprečevanje korupcije.
"Verjamemo v profesionalnost romunskega predsedstva," je danes poudaril glavni govorec komisije Margaritis Schinas in izpostavil zelo pomemben vrh prihodnjo pomlad v romunskem Sibiuu, na katerem naj bi unija začrtala pot v prihodnost po izstopu Združenega kraljestva. K temu je dodal, da je treba pred predsedovanjem nasloviti vprašanja neodvisnosti sodstva, boja proti korupciji in nacionalnega konsenza.
Romunija, ki je poleg Bolgarije in Hrvaške med najmlajšimi članicami unije, bo Svetu EU predsedovala prvič po vstopu v unijo leta 2007. Finska, ki predseduje za njo, je to nalogo opravila že dvakrat, leta 1999 in 2006. Finski sledi Hrvaška, ki bo prav tako predsedovala prvič. Slovenija, ki je Svetu EU prvič predsedovala v prvi polovici leta 2008, pa bo to nalogo znova prevzela v drugi polovici leta 2021.
Že pred lizbonsko pogodbo je bilo predsedstvo predvsem obraz bruseljskega aparata in le eden od mnogih krmarjev evropske ladje. Po uveljavitvi nove pogodbe, ki je prinesla stalnega predsednika Evropskega sveta in zunanjepolitičnega predstavnika, ima zlasti simboličen pomen, vendar pa pomembno prispeva k promociji predsedujoče države.
Poleg tega so že mnoge članice med predsedovanjem pestile notranjepolitične težave. Češko je med predsedovanjem leta 2009 doletel padec vlade, Belgija je leta 2010 predsedovanje prevzela v iskanju nove vlade po predčasnih volitvah, Grčija pa je leta 2013 predsedovala sredi resne gospodarske in tudi politične krize.
