Natančno pred 100 leti, 14. novembra 1918, je namreč novo nastala država SHS izdala odlok, s katerim je bilo ustanovljeno Višje deželno sodišče v Ljubljani, ki je imelo status vrhovnega sodišča in je pokrivalo območje, kjer so v pred tem razpadli Avstro-Ogrski živeli Slovenci. Že nekaj dni prej, 4. novembra 1918, pa je narodna vlada SHS sprejela tudi uredbo, s katero je bil kot uradni jezik na sodiščih določena slovenščina.
Kot je v današnjem slavnostnem govoru povedal Florjančič, je od takrat slovensko sodstvo prehodilo dolgo pot, na kateri se je soočalo tudi s preizkušnjami in stranpotmi. Med slednjimi je izpostavil vlogo sodstva v času novega družbenopolitičnega sistema po drugi svetovni vojni, ko je imela nova oblast pod vodstvom Komunistične partije "cilj trajno utrjevati oblast tudi s pomočjo sodstva". Povedal je, da je v tem času sodstvo sicer zagotavljajo temeljno pravno varnost, a je tudi sodelovalo v montiranih političnih procesih, katerih cilj je bil odstraniti politične nasprotnike.
Si je pa sodstvo po Florjančičevih besedah na drugi strani zlasti v zadnjem desetletju obstoja SFRJ prizadevalo za sproščanje okov enotnosti oblasti, po osamosvojitvi Slovenije pa se je bilo tudi sposobno soočiti s svojimi nezakonitimi odločitvami iz preteklosti in je mnoge razveljavilo. "To je zmoglo opraviti, čeprav se je v nekaterih primerih ta naloga zdela neizvedljiva," je dejal.
V pogledu na današnji čas je Florjančič poudaril, da se rezultati dela sodstva izboljšujejo, posebej ko gre za spoštovanje pravice do sojenja v razumnem roku. Poudaril je zavezanost sodstva vladavini prava in zavezam, ki jih ima na tem področju država. Posebej je izpostavil potrebo po zagotavljanju neodvisnega dela sodstva, kar da je tudi naloga sodnikov samih.
"Treba je biti pozoren, da se sicer nujna sodnikova drža neodvisnega in nepristranskega odločevalca ne spremeni v zapiranje v slonokoščeni stolp vzvišenosti in tudi ne v odmikanje v meniško izolacijo. Namesto tega mora biti sodnik sposoben poiskati pravi način vključevanja in zavzemanja stališč v aktualnih in akutnih vprašanjih v družbi, hkrati pa ne sme nastopati kot družbeni aktivist in tudi ne dovoliti, da ga kdor koli, še posebej pa ne politika, instrumentalizira," je dejal.
Posebej je izpostavil tudi pomen kakovostnih sodb, ki da morajo biti razumljive in prepričljive, saj je to temeljni kamen zaupanja ljudi. "Sodstvo mora biti tudi odprto navzven. Posebej strankam mora na prijazen in razumljiv način predstaviti temelje postopkovne značilnosti, pa tudi omejitve, ki jih ima," je dejal in dodal, da so s tem na vrhovnem sodišču že začeli.
Pomen strokovnosti in preglednosti dela sodstva je v svojem govoru izpostavil tudi Pahor. Ta omenjeni dve načeli skupaj s sodniško neodvisnostjo nasploh vidi kot temelj vladavine prava, brez katerega "sodna oblast ni legitimna in tudi od ljudi ne bo sprejeta kot taka".
Dotaknil se je še aktualnih razmišljanj, da bi imenovanje sodnikov iz DZ prenesli na Sodni svet, kar je sicer dolgoletna želja vrhovnega sodišča. "Razumem potrebo po večji avtonomnosti sodne veje oblasti tudi v tem pogledu. Nikakor pa to ne bi smel biti kak zaprt, cehovski sistem, saj to ne bi vodilo k dvigu, pač pa k padcu neodvisnosti in legitimnosti sodne veje oblasti," je opozoril.
Današnja mednarodna konferenca je zamišljena kot celodnevni dogodek, na katerem bodo vidni domači in tuji pravniki spregovorili o slovenskem, pa tudi o avstrijskem, madžarskem in hrvaškem sodnem sistemu. Govora bo tudi o Sodišču EU in vlogi nacionalnih sodišč znotraj pravnega sistema EU.
Ljubljana, 14. novembra (STA)
