Predlog novele, ki so ga s podpisi podprle tudi vse koalicijske poslanske skupine in čaka na obravnavo v DZ, predvideva, da bi se minimalna plača s sedanjih okoli 638 evrov neto prihodnje leto zvišala na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto.
Poleg tega bi iz minimalne plače izključili vse dodatke, z letom 2021 pa uvedli formulo za njen izračun, po kateri bi morala biti minimalna plača vsaj 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov. Po trenutnem izračunu to pomeni 736 evrov.
Vložitev predloga in podpora koalicije je razburila delodajalske organizacije, ki so poudarile, da mora biti določanje minimalne plače predmet posvetovanj in usklajevanj med socialnimi partnerji.
Ob tem so opozorile, da so prakso, da se minimalno plačo določi mimo dialoga s socialnimi partnerji, izkusili že pri zadnji spremembi zakona, ki je v podjetjih v gospodarstvu pustila resne posledice. Menile so, da bi morala država razbremeniti stroške dela, s čimer bi delavcem omogočila višje neto plače, ter izpostavile tudi vpliv na podjetja z nižjo dodano vrednostjo, ki zaposlujejo veliko ljudi.
Predlog novele pa je podprlo 30 nevladnih in humanitarnih organizacij, med njimi Rdeči križ Slovenije, Slovenska Karitas in Zveza prijateljev mladine Slovenije. Opozorili so, da trenutna minimalna plača "prag preživetja" presega le za dva evra, zato prejemniki minimalne plače spadajo v skupino socialno ogroženih prebivalcev.
V Sloveniji po podatkih ministrstva za delo minimalno plačo prejema okoli 42.300 ljudi, od tega skoraj 7600 v javnem sektorju, 34.700 pa v zasebnem.
