"Čeprav transformacija dela predstavlja velik izziv za odločevalce, je naše sporočilo optimistično. Spremenjeni delovni vzorci bodo prinesli pozitivne učinke. Prihodnost dela bo sama po sebi zahtevala veliko dela, toda prihodnost lahko in mora biti svetla," je ocenil izvršni ekonomist EBRD Sergei Guriev.
Velik izziv med drugim predstavlja migracija delovne sile, zaradi česar ima vse več držav težave s starajočim prebivalstvom oz. zelo mlado populacijo. Delovna sila se seli predvsem v Rusijo, Nemčijo, ZDA in Ukrajino. Gre predvsem za samske in mlade moške, ki živijo v urbanih območjih in so izobraženi.
Željo po delovnih migracijah lahko države zmanjšajo z izboljšanjem poslovnega okolja in javnih storitev. "Izboljšanje kakovosti javnih dobrin ima velik vpliv na namene ljudi po migracijah, učinki pa so primerljivi z zvišanjem plač," so navedli.
Ob tem pa EBRD izpostavlja tudi pozitivne vidike migracij. Čeprav na kratek rok vplivajo na manjšo produktivnost v državi, pa lahko na dolgi rok povečajo prenos znanja, saj se delavci pogosto vračajo v svoje države. Tako kot primer navajajo države bivše Jugoslavije, iz katere so v času vojne mnogi odšli v Nemčijo, vendar so se kasneje vrnili domov.
Poročilo na več mestih omenja tudi Slovenijo. Med drugim v EBRD kot primer dobre prakse, kako delovna mesta prilagoditi starejšim od 50 let, naštevajo Revozovo tovarno v Novem mestu. "Primer kaže, da lahko razmeroma poceni rešitve v opremi, uniformah in tleh v tovarni, pa tudi ortopedska obutev, izboljšajo zdravje delavcev," so zapisali.
Slovenija je skupaj s Slovaško izpostavljena tudi kot država z visoko stopnjo robotizacije, saj imamo na vsakih 10.000 delavcev v tovarnah več kot 93 robotov. Medtem pa imajo v Moldaviji, Maroku in Srbiji le tri. Pri oceni konkurenčnosti je Slovenija letos dobila 7,2 točke, kar je isto kot lani, ter se med državami Srednje Evrope in baltskih držav (ki spadajo pod EBRD) uvrstila na drugo mesto, za Estonijo.
