Weber, ki je bil vseskozi nesporen favorit, je edinega tekmeca, bivšega finskega premierja Alexandra Stubba, premagal s 492 glasovi proti 127. Finec je pred glasovanjem njun dvoboj opisal kot nogometno tekmo Finske in Nemčije ter v nagovoru izpostavil, da je največja dodana vrednost stranke enotnost.
Vodilni kandidat EPP volivcem obljublja Evropo, v kateri se bodo počutili doma in varne, ki ne bo projekt elit, temveč vseh državljanov. Obljublja jim novo poglavje za boljšo Evropo - brez jeze in strahu, temveč z optimizmom in upanjem, brez nacionalizma, temveč s solidarnostjo. Poudarja, da je treba ustaviti nezakonite migracije.
45-letni Weber iz vrst bavarske krščansko-socialne unije CSU je evropski poslanec od leta 2004, od leta 2014 pa predsednik politične skupine EPP v Evropskem parlamentu. Maja se je v pogovoru z STA v prvi vrsti predstavil kot Bavarec z močno regionalno identiteto. Sicer pa se je opisal kot "prepričan Evropejec", ki ima rad dobro vsebinsko razpravo, nad vse pa postavlja kompromis.
Koncept vodilnih kandidatov, ki je bolj poznan po nemškem izrazu spitzenkandidati, je EU uvedla pred prejšnjimi evropskimi volitvami, da bi nadela obraze od ljudi odtujeni evropski politiki in okrepila volilno udeležbo, tudi z obljubo po večji demokratičnosti. Vodilni kandidat naj bi namreč v primeru zmage svoje stranke na volitvah postal predsednik Evropske komisije.
Sistem je sporen iz pravnih in političnih razlogov. Predvideni cilj ni zajamčen, saj voditelji članic, ki imajo glavno besedo pri tem, kdo bo predsednik komisije, izpostavljajo, da ni samodejnosti med izidom volitev in to funkcijo. Prav tako koncept doslej ni bistveno prispeval h krepitvi volilne udeležbe. Spodbuja pa razpravo o evropskih temah in vnaša dinamiko v volilni proces.
Temeljno sporočilo EPP s kongresa v Helsinkih je sicer pomen enotnosti. "Skupaj, združeni, bomo zmagali na teh volitvah," je zatrdil večkratni bivši evropski komisar in francoski minister Michel Barnier, sedaj glavni pogajalec EU o brexitu, in posvaril pred evroskeptičnim evropskim poslancem, zagovornikom brexita Nigelom Farageom "v vsaki državi".
Barnier se je pred petimi leti tudi sam potegoval za naziv spitzenkandidata EPP, a ga je premagal Luksemburžan Jean-Claude Juncker, ki je nato tudi postal šef komisije. Juncker je danes pozval k čim več "sisu", kar je finski izraz za posebno odločnost, vztrajnost in pogum, pri obrambi vrednot, kot je vladavina prava.
Konservativci napovedujejo oster boj desnim populistom, kot so vodja italijanske Lige Matteo Salvini, vodja francoske skrajne desnice Marine Le Pen in vladajoča poljska stranka Zakon in pravičnost (PiS) pod vodstvom Jaroslawa Kaczynskega. Evroskeptične sile sicer tokrat predstavljajo večjo grožnjo uveljavljenim proevropskim silam kot kdaj koli prej.
Enotnost je izpostavil tudi madžarski premier Viktor Orban, enfant terrible evropske konservativne družine, ki je v Helsinkih, da bi posredovala sporočilo enotnosti, pometla pod preprogo notranje razlike glede Orbana, ki s spornimi potezami sproža plaz očitkov EPP, da dopušča teptanje evropskih vrednot in da se pomika vse bolj v desno.
Orban je simbolno počastil spomin na pokojnega bivšega nemškega kanclerja Helmuta Kohla, ki je njegovo stranko Fidesz povabil v EPP, ter poudaril, da družina kljub nesoglasjem vselej drži skupaj. Ne merimo se po standardih levih strank, hoditi moramo po svoji poti, je pozval in izpostavil podporo Webru, ker ve, "kdaj je čas za razpravo in kdaj za enotnost". Pozval je k tudi k odgovornosti za to, da EU ne uspe zagotoviti, da Britanci ostanejo notri, migranti pa zunaj.
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je bil oster, da nihče nima pravice napadati liberalne demokracije, ter da tisti, ki spodkopava vladavino prava in neodvisno sodstvo ter ne mara svobodnih medijev, ni krščanski demokrat. Posvaril je tudi, da na kocki niso koristi in službe, temveč vrednote, brez katerih zmaga nima smisla.
Nemška kanclerka Angela Merkel je posvarila pred vrnitvijo k nacionalizmom, ki vodijo v vojno. Ob skorajšnji stoti obletnici konca prve svetovne vojne je izpostavila, da EU že sedemdeset let zagotavlja mir in da se moramo zavedati glavne evropske lekcije, da smo skupaj močnejši.
Webra so podprle tudi slovenske članice EPP - SDS, NSi in SLS. Slovenija ima v Evropskem parlamentu osem sedežev, pet v politični skupini EPP, kjer ima SDS tri evropske poslance - Romano Tomc, Patricijo Šulin in Milana Zvera, NSi Alojza Peterleta, SLS pa Franca Bogoviča.
V EPP izpostavljajo, da bo njihov spitzenkandidat v volilni kampanji obiskal vseh 27 članic unije, da bi bolje razumeli skrbi Evropejcev. Prava kampanja se bo začela spomladi. V EPP na volitvah prihodnje leto računajo na zmago in odločno poudarjajo, da je treba proces spitzenkandidatov izpeljati do konca - da torej ta mora postati šef komisije.
