Prav tako so brez glasu proti parlamentu predlagali, da pristojnim organom priporoči sprejetje ukrepov za uresničitev priporočil državnega preventivnega mehanizma, ki deluje pri varuhu.
Najbolj pereča področja, ki jih je varuh izpostavil v poročilu za lani, so socialno-ekonomska slika ljudi in njihovo zdravje, slabo upravljanje in okoljska vprašanja. V poročilu varuha o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma za lani pa so najbolj izpostavljene pomanjkljivosti na področju ranljivih skupin.
V razpravi o letnem poročilu varuha se je predsednica komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl iz SDS strinjala z varuhom, da se priporočila vse prevečkrat ponavljajo, namesto da bi bila problematika rešena. Zaskrbelo jo je, da tako kot v komisiji tudi pri varuhu izpostavljajo neodzivnost posameznih ministrstev, med njimi ministrstva za delo, ki odgovori šele po opozorilih.
Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Breda Božnik je ob tem povedala, da je vlada prav danes soglašala s tem, da se podaljša projekt za odpravo zaostankov pri reševanju pritožb na ministrstvu. Ministrstvo pa se je resno lotilo tudi problema nezadostnega števila inšpektorjev, je zagotovila.
Poslanec SDS Dejan Kaloh je opozoril na vprašanje političnega izpostavljanja otrok v predvolilnih aktivnostih pred lokalnimi volitvami. Varuha je pozval, naj bo še posebej pozoren na "zlorabe otrok v politične namene". Varuhinja Vlasta Nussdorfer je pri tem zagotovila, da bodo primere, ki jih je omenjal, obravnavali v poročilu za letošnje leto.
Poslanka Levice Nataša Sukič je izpostavila, da se nadaljuje problematika blagoslavljanja javnih šol, čeprav morajo biti država in verske skupnosti v skladu z ustavo ločene. Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja pa določa, da v javnih vrtcih in šolah ni dovoljena konfesionalna dejavnost, a niso predvidene sankcije, je dejala. A po besedah varuhinje je varuh že večkrat izpostavil, da sankcije niso predvidene. Toda zakone lahko spreminja le DZ, je opozorila.
Sovražni govor je vse bolj razširjen, je poudaril Matjaž Nemec (SD). V omenjeni stranki po njegovih besedah podpirajo prizadevanja, da bi vse stranke našle ustrezno rešitev za preprečitev sovražnega govora v DZ.
Problematike sovražnega govora se je med drugim dotaknil tudi Andrej Šušmelj (SAB). Menil je, da Slovenija še ni pripravljena ustrezno reagirati na različne dezinformacije na spletu. Po njegovih besedah ne gre le za sovražni govor, ampak tudi za lažne novice, s katerimi je lahko kršena marsikatera pravica.
Vprašanj s področja invalidov pa sta se dotaknila Mojca Žnidarič (SMC) in Aljaž Kovačič (LMŠ). Po mnenju Žnidaričeve, ki je med drugim izpostavila nizka invalidska nadomestila, je večina vprašanj na področju invalidov res povezana s financami. A tista, ki niso odvisna od financ, bi lahko rešili, je pozvala.
Kovačič pa se je osredotočil na problematiko študentov invalidov. Fakultete rešujejo posamezne primere, ko se ti pojavijo, ne pa problematike celostno, je ugotovil. Veliko fakultet je denimo v starih zgradbah, tako da študentje invalidi ne morejo študirati na njih, je dejal.
