Komisija je kot začasno rešitev predlagala triodstotni davek za podjetja z globalnim letnim prihodkom nad 750 milijonov evrov in z letnim prihodkom v EU nad 50 milijonov evrov, ki naj bi prinesel okoli pet milijard evrov na leto. EU jim namreč očita, da se s prijavo dobička v članicah z nizkimi davki, kot sta Luksemburg in Irska, izogibajo pravični obdavčitvi.
Sprva je bila komisija tarča kritik, da cilja z davkom na ameriške digitalne titane Google, Amazon in Facebook, a minuli teden so jo evropska podjetja v pismu pozvala k umiku predlaganega davka, ki da bi nesorazmerno udaril prav njih. Predlagani davek bi tem podjetjem odvzel ključen vir kapitala za naložbe in rast ter jih oslabil v globalni tekmi, trdijo podpisniki pisma.
Ministri, med njimi slovenski minister Andrej Bertoncelj, se bodo danes osredotočili na dve vprašanji: obseg obdavčenih storitev in časovni okvir tega začasnega davka. Izbirali bodo med dvema možnostma: ali naj bo določen rok izteka direktive ali naj bo začasna uporaba davka vezana na razvoj dogodkov v skupini G20 in Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Slovenija dolgoročno kot optimalno podpira predvsem globalno rešitev, morebitne začasne rešitve na ravni EU pa morajo upoštevati globalni kontekst ter ne smejo voditi k presežnim administrativnim bremenom za podjetja in davčne uprave, so slovensko stališče pojasnili na finančnem ministrstvu.
Med članicami EU glede digitalnega davka za zdaj ni soglasja, ki je potrebno za sprejemanje davčnih odločitev. Zato se že od začetka omenja možnost okrepljenega sodelovanja - uvedbe davka v skupini voljnih držav. Pri tem je slišati svarila pred ponovitvijo zgodbe z davkom na finančne transakcije, ki se ga skupina voljnih že leta trudi uvesti, a nič ne kaže, da bi bil dogovor blizu.
