"Odločitve sodišč upoštevamo in jih tam, kjer je to potrebno, vključujemo v svoje delo, spoštujemo pa tiste odločbe, ki prepričajo z argumentacijo," so danes na vrhovnem sodišču povedali STA. "Neprepričljiva je argumentacija ESČP, da ne gre za postopek nadzora omejevanja konkurence, temveč za kaznovalni postopek, v katerem bi bilo treba na vrhovnem sodišču izvesti ustno obravnavo," pa so poudarili v zvezi s torkovo razsodbo.
V skladu s slovensko zakonodajo je Pro Plus zaradi oviranja preiskave v postopku omejevanja konkurence doletela denarna kazen, glavni očitek Sloveniji s strani ESČP pa je, da v postopku pred vrhovnim sodiščem ni bila izvedena ustna obravnava. "Čeprav bomo zadevo še dodatno proučili, pa ob prvem branju ugotavljamo, da odločitev ESČP s svojimi argumenti ne prepriča. Glede na naravo postopka (zatrjevana kršitev konkurenčne zakonodaje) namreč ni ustreznih podlag, ki bi v konkretnem primeru v postopku pred vrhovnim sodiščem narekovale obvezno izvedbo ustne obravnave," so povedali.
Ker je šlo v konkretnem primeru za zatrjevanje kršitve s področja konkurenčnega prava, kar je v postopku pred ESČP poudarjalo tudi državno odvetništvo, se je v postopku pred vrhovnim sodiščem uporabljal zakon o preprečevanju omejevanja konkurence. Navedeni zakon pa jasno določa, da sodišče praviloma odloča brez obravnave. Takšnemu stališču vrhovnega sodišče je pritrdilo tudi ustavno sodišče.
"Glede na naravo postopka, kjer je bila stranki izrečena denarna kazen v postopku po zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence in ne globa, izrečena v postopku o prekrških, menimo, da ni zadostnih argumentov, da bi konkretni postopek lahko opredeljevali kot kaznovalni postopek in sledili navedbam Pro Plusa o pomanjkljivosti postopka zaradi neizvedbe ustne obravnave," so zapisali.
Po mnenju vrhovnega sodišča torej ESČP ni v zadostni meri upoštevalo posebne določbe zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, po kateri tožnik v postopku sodnega varstva ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, na primer zaslišanja prič. Da je glavna obravnava v postopku sodnega varstva po zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence izjema, je vrhovno sodišče posebej opozorilo že v svojih drugih odločbah. Namenjena je namreč preizkusu ugotavljanja dejanskega stanja, ne pa ugotavljanju novih oziroma drugačnih dejstev z novimi dokazi.
ESČP je v torek razsodilo v več let starem sporu med podjetjem Pro Plus in Slovenijo oz. Agencijo za varstvo konkurence (AVK). Zaradi kršitve pravice do poštenega sojenja mora država podjetju plačati 52.500 evrov odškodnine in pokriti za 10.000 evrov stroškov.
Primer sega v leto 2011, ko je takrat še Urad za varstvo konkurence na pobudo konkurenčnih televizijskih hiš, TV3 in RTV Slovenija, uvedel postopek zoper Pro Plus. Ta naj bi zagotavljal ugodnejše pogoje oglaševanja oglaševalcem, ki bi oglaševali zgolj pri njem. S tem naj bi zlorabljal monopolni položaj.
Avgusta 2011 je urad pri Pro Plusu izvedel preiskave, pri tem pa naj bi medijska hiša pooblaščene osebe ovirala pri izvajanju dolžnosti. Zato je v začetku leta 2012 urad podjetju naložil plačilo denarne kazni v višini 105.000 evrov.
Obenem je podjetje sprožilo postopek pred vrhovnim sodiščem in prosilo za ustno obravnavo in zaslišanje prič. Vrhovno sodišče obravnave in zaslišanja prič ni omogočilo, ustavno sodišče pa ustavne pritožbe ni vzelo v obravnavo, češ da ne gre za pomembno pravno vprašanje.
Avgusta 2014 je takrat že AVK Pro Plusu izrekel najvišjo dotlej izrečeno globo zaradi kršenja konkurenčnih pravil v višini 4,9 milijona evrov, generalnemu direktorju Pro Plusa Pavlu Vrabcu pa še 20.000 evrov globe. A sta sprva ljubljansko okrajno sodišče in pozneje še višje sodišče odločila, da izrek odločbe AVK ni bil dovolj konkretiziran, zato je bila globa razveljavljena.
Pro Plus je sicer plačal omenjeno globo 105.000 evrov, a se podjetje in AVK ne strinjata o načinu izvedbe plačila. Z AVK so STA danes sporočili, da je Pro Plus naloženo denarno kazen poravnal šele v postopku izvršbe, ki je bil sprožen na pobudo agencije, natančneje 1. aprila 2014.
Na Pro Plus, kjer so v torek STA povedali, da so globo poravnali v roku, pa so danes po ponovnem preverjanju povedali, da so znesek po koncu postopka, v katerem so jim bile dokazano kršene pravice, poravnali po opominu, a, kot trdijo, brez prisilne izvršbe. "Glede na kompleksnost postopka in zlasti končne ugotovitve ESČP se nam natančen datum plačila globe niti ne zdi bistvena stvar," so še dodali.
