Specializirano državno tožilstvo v tožbi po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora od obsojenega člana kriminalne združbe Darka Lukavečkega in z njim povezanih oseb terja okoli 160.000 evrov sumljivega premoženja. V teh dneh pa je po informacijah Dnevnika sodišču predlagalo, da zaradi odprtega pravnega vprašanja postopek začasno prekine in vrhovno sodišče zaprosi za svetovalno mnenje.
Odprto pravno vprašanje se nanaša na dopustnost nadomestnega odvzema nezakonitega premoženja, ki se izvaja v obliki odvzema zakonitega premoženja oziroma naložitve v plačilo denarnega zneska, ki ustreza tej vrednosti, torej predvsem v primerih, ko se izkaže, da je toženi v nekem obdobju razpolagal z nezakonitim premoženjem, ki pa ga nima več.
Kot poroča Dnevnik, je Lukavečki član ljubljanske kriminalne združbe, ki so jo policisti aretirali vzporedno z razvpito primorsko Kobro. Na čelu združbe, ki se je ukvarjala s preprodajo prepovedanih drog, ponarejenim denarjem in orožjem, je bil po prepričanju tožilstva Sami Thaqi, ki je za slovensko pravosodje še vedno nedosegljiv, Lukavečki pa je svojo krivdo takoj priznal in bil obsojen na tri leta zapora in 3050 evrov stranske denarne kazni.
Stekla je tudi finančna preiskava, ki je pri Lukavečkem in z njim povezanih osebah po naših informacijah sprva odkrila za okoli 190.000 evrov premoženja nepojasnjenega izvora, kasneje pa naj bi se ta znesek znižal na okoli 160.000 evrov. Kot je razvidno iz objave v uradnem listu, je tožilstvo od Lukavečkega v tožbi zahtevalo 1700 evrov, ki so mu jih zasegli policisti, drugega premoženja pa obsojeni očitno ni imel. Zato je tožilstvo zavarovalo in terjalo še fužinsko stanovanje z Lukavečkim povezane Darje Levstik, njen avtomobil in motor harley davidson v lasti še ene z Lukavečkim povezane osebe, povzema Dnevnik.
Toda po naših informacijah se je izkazalo, da tožilstvo tudi v primeru dobljene tožbe ne bi moglo izterjati približno 20.000 evrov od zahtevanih 160.000 in da bi bila za pokritje razlike potrebna naložitev v plačilo.
Cilj tovrstnih naložitev v plačilo je, da sodišče toženim naloži, da vrednost že izginulega nezakonitega premoženja vrnejo, ko ga bodo imeli. Tovrstne naložitve v plačilo so po zakonu o odvzemu premoženja tudi predvidene in predpisane, vendar se pojavljajo različne interpretacije, za katere primere ta možnost velja, piše Dnevnik.
Na specializiranem državnem tožilstvu so se zato odločili, da sprožijo postopek za pridobitev svetovalnega mnenja vrhovnega sodišča. Zakon o pravdnem postopku namreč po novem omogoča prekinitev postopka, če se na sojenju pojavi pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa višjih sodišč ni enotna, vrhovno sodišče pa se o njem še ni izjasnilo. "V tem primeru je vloga vrhovnega sodišča, da poenoti sodno prakso, še preden pride zadeva prek rednih in izrednih pravnih sredstev do njega," so za časnik pojasnili na specializiranem državnem tožilstvu, kjer želijo zaradi tekočih in prihodnjih zadev vedeti, pri čem so. Doslej so sodišča (prvostopenjska in višja) v posameznih primerih dovolila naložitev v plačilo, v drugih pa ne.
Tožilstvo je poleti že doživelo hladen tuš v obliki sodbe ustavnega sodišča, ki je prepovedala učinkovanje zakona o odvzemu premoženja za nazaj in zaradi katere je moralo tožilstvo umakniti več kot deset tožb.
