Po zadnji obravnavi je tožilstvo kazniva dejanja umora štirih bolnikov prekvalificiralo v uboje, za katere je zagrožena bistveno nižja kazen. Kot je poudarila Bergantova, si tožilstvo za dokazovanje umora v nasprotju z obrambo ni moglo pomagati s svojim strokovnjakom, po tem ko je sodišče na zadnji obravnavi zavrnilo postavitev novega izvedenca psihiatrije ali klinične psihologije.
Klinični psiholog Aleš Friedl, ki ga je za oceno Radana zaprosilo sodišče, je namreč svoje, za Radana obremenjujočo mnenje umaknil po pričanju klinične psihologinje Alenke Sever, priče obrambe. Ta je obdolženega ocenila povsem nasprotno, ob tem pa bila tudi zelo kritična do Friedlovih metod.
Tožilstvo je iz obtožnice še umaknilo očitek omogočanja uživanja prepovedanih drog pri treh bolnikih, saj v dokaznem postopku niso uspeli pridobiti sodne odredbe za vpogled v medicinsko dokumentacijo.
V zaključni besedi, ki jo je podajala več kot šest ur, je tožilka večkrat poudarila, da je Radan svoje zagovore prilagajal glede na stanje, ki je bilo ugotovljeno na obravnavah. "Ob njegovem znanju to ni bilo težko, tudi glede na to, da je bil strokovni izvedenec bolj v vlogi obrambe kot sodišča," je izpostavila. Kot je pojasnila, pozorno spremljanje sojenja namreč pokaže, kako je avstrijski izvedenec Kröll - za mnenje ga je zaprosilo sodišče - s postavljanjem podvprašanj pomagal Radanu pri zagovoru.
Tudi sicer je bila Bergantova zelo kritičnega do Kröllovega pričanja. Po njeni oceni je presegel svoja pooblastila, ko je v pričanju komentiral stranke v postopku, direktno napadal tožilstvo in žalil strokovno pričo tožilstva.
Tožilstvo Radanu očita tudi ponarejanje listin. Kot takrat zaposleni na kliniki je namreč svojemu predstojniku Marku Noču vročil ponarejene izvide o svojem zdravljenju na kliniki na Dunaju. Da je listine ponaredil, se Radanu po navedbah tožilke ne zdi nič spornega, saj meni, da lahko določene stvari naredi v imenu postavljanja višjega cilja.
Glede smrti prve bolnice, pri kateri naj bil odmerek morfija pospešil njeno smrt, je tožilka dejala, da pred bolnico sicer ni bilo dolgo življenje, a ne glede na to, koliko ga je bolniku še ostalo, ni odločitev zdravnika, kdaj se bo končalo.
Druga bolnica je bila sicer neozdravljivo bolna, a njena smrt ni bila pričakovana v bližnji prihodnosti. Kot razlog za njeno smrt je navedla Radanovo odločitev, da je po odklopu z dihalnega aparata ne priklopi nazaj, zaradi dihalne stiske pa ji je nato dal morfij. Po prepričanju tožilke se je Radan postavil v vlogo sodnika o kvaliteti življenja drugega, sodniška odločitev o tem primeru pa bo temelj za prihodnje odločitve.
Po navedbah tožilke se je Radan pri svojem zagovoru večkrat zapletel tudi v primeru tretjega bolnika, ki je po njenem mnenju umrl zaradi prevelike količine propofola. Očitno je, da pri času smrti tega bolnika ni šlo za naključje, svojci in duhovnik so bili poklicani k bolniku z namenom, da so bili priča njegovi smrti, je dejala tožilka in spomnila na pričanje medicinske sestre, ki je potrdila, da je bil propofol pripravljen že pred obiskom svojcev in apliciran med njim, da pa Radan ni želel, da se ta odmerek vpiše v dokumentacijo.
Tudi smrt četrtega bolnika, ki naj bi umrl zaradi kalija, po oceni tožilstva ni naključna. Po besedah specializantke, ki je bila takrat na kroženju, smrt bolnika glede na jutranje stanje tisti dan namreč ni bila pričakovana. Pozneje so štirje zdravniki potrdili, da jim je Radan dogodek s kalijem priznal. Radan pa je nato zanikal, da bi kalij stekel v bolnika, ampak je naredil obvod, ter pojasnil, da je s svojimi izjavami samo provociral, da bi opozoril na slabo komunikacijo na oddelku. Bergantova je ob tem spomnila, da je tožilstvo dokazalo, da obvod na infuzijski črpalki, ki naj bi ga obdolženi naredil, ni mogoč.
Po mnenju tožilstva tudi ne gre zanemariti dejstva, da se je Radan za aplikacijo kalija odločil, ko na oddelku ni bilo nobenega drugega zdravnika. Po besedah tožilke mu je bilo namreč jasno, da bi medicinske sestre nenavadne odločitve preverile pri drugem zdravniku. To je v pričanju potrdila tudi medicinska sestra na oddelku, je spomnila Bergantova.
Radan je obtožen tudi neupravičenega slikovnega snemanja. Na računalniku, ki so mu ga zasegli v hišni preiskavi, so namreč odkrili 232 fotografij in 16 posnetkov 15 bolnikov, večinoma v nezavestnem stanju, za katere mu tožilstva očita, da ni pridobil soglasij. Tožilstvo ni sprejelo njegovih pojasnil, da je bolnike fotografiral in snemal za pedagoške namene.
Prav tako Radanu očitajo zlorabo uradnega položaja zaradi predpisovanja zdravil. Po besedah tožilke so bili recepti - predvsem za večje količine pomirjeval in zdravil za zdravljenje epilepsije - podpisani nezakonito in v nasprotju s pravili zdravstvenega zavarovanja. S tem naj bi tudi oškodoval zdravstveno zavarovalnico.
V zaključnem delu je Bergantova izpostavila tudi nekatere po njenem mnenju nenavadne poteze sodišča in pristranski pristop do nekaterih prič. Vprašala se je, ali bo sodišče zmoglo nevtralno in nepristransko oceniti pričanje izvedenca Krölla, ki ga je predsednik sodnega senata Martin Jančar na eni od obravnav povabil na večerjo.
Tožilstvo sodišču predlaga izrek enotne kazni 20 let zapora in prepovedi opravljanja zdravniškega poklica. Za vsak uboj predlaga pet let zaporne kazni, kar je tudi najnižja zagrožena kazen za to kaznivo dejanje, za ponarejanje listin predlaga šest mesecev, za zlorabo položaja 18 mesecev, za vsako od dejanj neupravičenega snemanja po mesec dni zapora.
Po mnenju Radanovega odvetnika Gorazda Fišerja za kakršnokoli kazen sploh ni pogojev. Na vprašanje, ali meni, da Radanu v postopku ni bilo nič dokazano, je odgovoril, da bo sodišče povedalo, kaj je bilo dokazanega. "Tožilka meni, da je bilo vse dokazano, mi pa menimo nasprotno," je dejal v izjavi za medije.
Obramba bo zaključne besede predstavila v četrtek, izrek sodbe pa je predviden 6. novembra.
