Kot je razvidno iz gradiva, ki ga je ministrstvo danes objavilo na svojih spletnih straneh, ministrstvo na podlagi analize sedanje obdavčitve nepremičnin in simulacije davčnih stopenj kot najustreznejšo rešitev predlaga, da se pri določitvi davčnih stopenj upoštevajo sedanje efektivne stopnje ter tako za stanovanja določi 0,1-odstotno stopnjo in za druge stavbe 0,6-odstotno stopnjo.
Za kmetijska in gozdna zemljišča bi upoštevali stopnje, kot so jih z interesnimi skupinami uskladili leta 2013, tako da bi bila kmetijska obdavčena po 0,15-odstotni, gozdna pa po 0,07-odstotni stopnji.
Izhodišče za simulacijo je bilo, da bo davčna osnova 100 odstotkov posplošene vrednosti nepremičnine, da bi se obdavčile vse nepremičnine (izvzete bi bile le nepremičnine mednarodnih institucij) in da bi občinam zagotovili prihodke, ki bi bili vsaj primerljivi sedanjim.
Analizo so izvedli tudi z varianto enotne davčne stopnje v višini 0,2 in 0,26 odstotka.
"Glede na učinke predstavljenih variant se kot najustreznejša rešitev predlaga prva varianta, torej upoštevanje sedanje ravni efektivne obdavčitve in določitev različnih davčnih stopenj za različne vrste nepremičnin," so zapisali v gradivu.
S tem bi dosegli, da se obdavčitev nepremičnin, ki so obdavčene v sedanjem sistemu, v povprečju ne bi bistveno spremenila, hkrati pa bi se zaradi večjega zajema vseh nepremičnin v obdavčitev občinam zagotovilo nekoliko višje prihodke.
"Koliko višje, je odvisno od tega, kakšne bodo končne rešitve (npr. glede zajema nepremičnin ali stopenj obdavčitve), kar bo še predmet strokovnih in političnih posvetovanj ter javne obravnave predloga zakona," so zapisali.
Poleg tega bi s tem v sistem vgradili progresijo glede na vrsto nepremičnine, progresivni učinek pa bi bil v sistem vgrajen že z uporabo posplošene vrednosti nepremičnine kot davčne osnove, "saj to pomeni, da lastniki več in več vrednih nepremičnin plačujejo višji znesek davka", so z ozirom na določilo koalicijske pogodbe - da bodo uvedli davek na nepremičnine in premoženje, ki bo bolj obdavčil lastnike več ter večjih nepremičnin - zapisali na ministrstvu.
Davek bi ostal izključno prihodek občin, cilj ministrstva pa je, da posamezniki v povprečju ne bi bili bolj obremenjeni, kot so trenutno s tremi dajatvami (nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča, davkom na premoženje in dajatvijo za uporabo gozdnih cest).
"Pri posameznikih bi lahko sicer prišlo do odstopanj navzgor ali navzdol, vendar bi od že danes obdavčenih nepremičnin prihodek občin v povprečju ostal enak," so navedli in dodali, da želijo poleg tega deloma razbremeniti gospodarstvo, saj trenutno pravne osebe plačujejo okoli 70 odstotkov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, fizične osebe pa okoli 30 odstotkov.
Občine bodo po ocenah ministrstva z začetka meseca letos pobrale za okoli 230 milijonov evrov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Ministrstvo predvideva, da bo koalicijsko usklajevanje na podlagi delovnega gradiva potekalo do 5. novembra, nato bodo do 19. novembra pripravili osnutek zakona o davku na nepremičnine, potem naj bi se začela javna obravnava, ki bo trajala predvidoma do 18. januarja prihodnje leto.
Februarja in marca naj bi sledilo ponovno koalicijsko usklajevanje o osnutku zakona, v katerem bi bila zajeta stališča do pripomb iz javne obravnave, marca naj bi predlog zakona obravnavala vlada, ki naj bi ga v DZ poslala marca ali aprila. DZ naj bi zakon sprejel junija ali julija. Zakon bi po načrtih ministrstva začel veljati 1. januarja 2020, prva odmera bi bila v letu 2020.
