Kot je poudaril, trajni sodniški mandat ni samo temelj pravne države, ampak tudi temeljno jamstvo sodnikove neodvisnosti. "Če sodnik ne dosega pričakovanega obsega dela, se ga lahko razreši. V preteklosti se je to že dogajalo. Nadzorni mehanizmi torej že obstajajo," je dejal.
Kot je dodal, je triletni poskusni mandat sodnikov, ki ga napoveduje koalicijska pogodba, po drugi strani rešitev, ki jo ponekod v tujini poznajo, tudi v Nemčiji. V Sloveniji so novi sodniki že zdaj prva tri leta vsako leto ocenjevani, je dejal.
Dotaknil se je tudi splošne klime med sodniki in vpliva politično-ulične gonje proti "krivosodju". "Na tiste sodnike, ki so sodili v konkretnih izpostavljenih primerih, je to verjetno vplivalo in zagotovo je vplivalo tudi na ugled sodstva," je pojasnil.
Sodniki so po njegovih navedbah sicer prizadeti, ker se o njih ustvarjajo "neki neresnični predsodki, kljub temu da se trudijo delati predano in odgovorno". Ne verjame pa, da je to negativno vplivalo na kakovost sojenja.
O tem, da so na specializiran oddelek prispele le tri prijave, razpisanih pa je bilo šest odprtih mest, je povedal, da je za sojenje v kazenskih zadevah nasploh manj kandidatov. Po njegovih besedah je več zanimanja za sojenje v civilnih, gospodarskih, upravnih in delovnih zadevah. Zato predvideva, da je to povezano s samo naravo dela kazenskega sodnika, ki je zahtevno.
"Kar se tiče dela na specializiranih kazenskih oddelkih, se tam obremenitve in pritiski zgolj stopnjujejo. Vsakdo najbrž tudi ni primeren za sojenje v teh zadevah in prav je, da se na ta delovna mesta prijavijo samo tisti, ki so pripravljeni prevzeti to odgovornost," je prepričan Ekart.
Opozoril je, da sodniki opravljajo izredno odgovorno funkcijo, saj odločajo o usodah ljudi. Trdi, da nobena zadeva na sodišču ni nepomembna.
O tem, da se slovenskim sodnikom rado očita, da jih je preveč, je Ekart dejal, da o sodstvu v javnosti kroži več predsodkov, na primer ta, da imajo sodne zaostanke, ki jih v resnici po njegovih navedbah praktično ni več. "Res je tudi, da imamo veliko sodnikov glede na število prebivalcev, ampak to ne pomeni, da delamo manj. Imamo več pristojnosti kot sodniki v drugih državah, zato tam ni potrebe po toliko sodnikih kot pri nas," je poudaril Ekart za Dnevnikov Objektiv.
