"Res je sicer, da je število sodnikov na prebivalca višje od evropskega povprečja, vendar je ob tem treba upoštevati tudi različne ureditve evropskih držav, kar pomeni, da denimo slovenski sodniki obravnavajo številna druga pravna področja, ki jih njihovi kolegi v mnogih drugih državah ne," so poudarili na vrhovnem sodišču.
Po njihovem mnenju je tako že dosežena neka spodnja meja še sprejemljivega števila sodnikov, med drugim tudi zato, ker se sodiščem z novimi zakoni dodajajo vedno nove pristojnosti. Tak primer je novi družinski zakonik, so v odzivu na v četrtek objavljeno poročilo o pravosodnih sistemih v evropskih državah zapisali na vrhovnem sodišču.
Poročilo po oceni vrhovnega sodišča ponovno potrjuje, da je slovensko sodstvo na pravi poti, saj je Slovenija posebej izpostavljena kot ena od šestih držav, kjer se je učinkovitost opazno izboljšala. Po drugi strani poročilo opozarja na pomanjkanje investicij v reševanje prostorske problematike sodišč. Ugotavlja še, da je Slovenija edina država, kjer sodnike še vedno imenuje zakonodajna veja oblasti, posebej izpostavljena pa je tudi kot država, kjer so začetne plače sodnikov nizke.
Na neustreznost imenovanja sodnikov v DZ opozarja tudi vrhovno sodišče, saj tak sistem imenovanja ne ustreza evropskim standardom razmerij med vejami oblasti, na kar je nedavno ob srečanju z novo pravosodno ministrico Andrejo Katič ponovno opozoril tudi predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič. Na isti problem opozarjajo tudi dokumenti in priporočila drugih mednarodnih organizacij, so navedli na vrhovnem sodišču.
Predsednik vrhovnega sodišča prav tako že dlje časa opozarja na nujnost ureditve prostorske problematike sodišč, kar izpostavlja tudi tokratno mednarodno poročilo. Slovenija sodi v skupino devetih držav, kjer v zadnjih letih ni bilo pravih investicij na tem področju. Kot je že večkrat javno izpostavil Florjančič, je posebej akutna prostorska stiska ljubljanskih sodišč, ki poslujejo kar na osemnajstih različnih lokacijah. Ureditev prostorske problematike bi sodnikom omogočila normalno in učinkovito opravljanje funkcije v dobro vseh državljanov.
Poročilo med drugim ugotavlja še, da se Slovenija uvršča med države, ki za delovanje pravosodnega sistema namenjajo največji delež BDP, po drugi strani pa je mogoče ugotoviti, da država za pravosodni sistem namenja precej manj denarja na prebivalca (89,7 evra) kot države, s katerimi se radi primerjamo - Avstrija 107,3 evra, Nemčija 122 evrov.
V poročilu je sicer Slovenija posebej izpostavljena tudi na področju plač sodnikov, saj so začetne plače sodnikov nižje od dvakratnika povprečne plače. Poročilo pa poleg tega opozarja še na veliko število sodišč glede na število prebivalcev, vendar na omenjeno težavo že dalj časa opozarja tudi sodstvo, ki si prizadeva za čimprejšnjo reformo mreže sodišč, so še izpostavili v odzivu.
Svet Evrope je v četrtek objavil poročilo o pravosodnih sistemih v evropskih državah, tudi v Sloveniji. Poročilo ugotavlja, da Slovenija za pravosodni sistem namenja več sredstev od evropskega povprečja. Glede na podatke v poročilu ima Slovenija dvakrat več sodnikov na 100.000 prebivalcev od evropskega povprečja, hkrati pa ima dvakrat manj odvetnikov.
