Sodniki Višjega sodišča v Ljubljani so zadevo vrnili v novo odločanje ljubljanski okrožni sodnici Bojani Maravič, ki je februarja letos razsodila v korist Mrčinkovi. Sodnica je menila, da je vse premoženje Mrčinkove zakonito, in je v celoti zavrnila tožbo tožilstva, v kateri je bilo Mrčinkovi očitano, da razpolaga z okoli 540.000 evrov nezakonitega premoženja. Na izrek sodbe se je na višje sodišče pritožil tožilec Boštjan Valenčič in s pritožbo uspel, povzema časnik Večer.
Odvetnik Andrej Pohar, ki zastopa Mrčinkovo, je za Večer pojasnil, da je višje sodišče okrožnemu tudi naložilo, naj upošteva ustavno spremembo zakona o odvzemu premoženja, ki ga je sprejelo ustavno sodišče julija letos ravno na njegovo pobudo in pobudo Mrčinkove. Po novem lahko nekomu odvzamejo premoženje, če se dokaže, da ga je pridobil na nezakonit način šele po datumu uveljavitve zakona, torej po 29. novembru 2011. Zato odvetnik pričakuje, da bo na vnovičnem sojenju tožilstvo spremenilo tožbo in upoštevalo ustavno odločbo glede zakona, torej svoj tožbeni zahtevek omejilo na čas po uveljavitvi zakona.
V zadnjih dneh sicer specializirano državno tožilstvo umika tožbe za odvzem premoženja nezakonitega izvora zoper različne, tudi prepoznavne osebe, ki se nanašajo na premoženje, pridobljeno pred 29. novembrom 2011. Tako sta bili v zadnjih dneh umaknjeni tožba zoper paroha Srbske pravoslavne cerkve Perana Boškovića in njegova otroka ter pritožba v primeru nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja ter njegovo hčerko.
Proti Mrčinkovi so uradni organi leta 2014 sprožili finančno preiskavo zaradi suma utaje davkov, predlani pa tudi sodno preiskavo zaradi davčne zatajitve. Pregledali so njene prihodke in odhodke od leta 2007 dalje in naračunali dobrega pol milijona nepojasnjenega premoženja. Tožilstvo je zahtevalo, da se ji kot nezakonito premoženje odvzameta nepremičnini na Ptuju in da plača še 327.000 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Kot je opozarjalo, je imela v frizerskem salonu uradno tako slab promet, da ni zadoščal niti za odmero dohodnine. Po drugi strani pa je zgradila hišo, ki je po oceni geodetske uprave vredna nekaj več kot 213.000 evrov, in vozila audije, BMW in mercedese. Pri tem ni bilo nepomembno, da je bil njen partner Aleksander Vrbnjak obsojen na dve leti zapora zaradi preprodaje droge, povzema časnik Dnevnik.
Okrožno sodišče bo tako po navodilu višjega sodišča v novem sojenju moralo najprej ugotoviti, za koliko se je povečalo premoženje Mrčinkove od konca novembra 2011. Vsaj del spornih nepremičnin namreč zagotovo predstavlja premoženje zakonitega izvora, na primer parcela, kupljena leta 2007. Če se bo izkazalo, da gre za tako imenovano pomešano premoženje, ki je torej delno nezakonitega in delno zakonitega izvora, bo treba razčistiti, ali zadostuje pogojem za odvzem celotnega premoženja. Če tem ne bo zadoščeno, bo treba ugotoviti delež, ki odpade na vlaganja v nepremičnino in nakup dodatne parcele. Verjetno bo treba na tej točki v primer vključiti tudi izvedenca, piše Dnevnik.
Višje sodišče se je po pisanju Dnevnika tudi strinjalo s pritožbo tožilca, da se je sodnica prehitro zadovoljila z izjavami Mrčinkove in njenega partnerja, da sta imela na varnem shranjen cel kup gotovine. Mrčinkova bo morala na novem sojenju zunaj razumnega dvoma dokazati, da sta v resnici prejela gotovino, ki je zapisana v prodajnih pogodbah, da so jima bila vrnjena posojila, kot sta navajala, da so jima bile res izplačane nagrade, in tudi to, s koliko tako pridobljenih sredstev je Mrčinkova še razpolagala v času investicij. Višje sodnice so prav tako pritrdile tožilstvu, da sodnica ni upoštevala nasprotij med izpovedmi Mrčinkove in prič ter da ni pojasnila, zakaj komu verjame oz. ne verjame.
