Razpravo o ukrepih na gospodarskem področju so zahtevali poslanci opozicijskih strank SDS, NSi in SNS ter pri tem želeli priporočiti vladi skupno oblikovanje nove koalicijske pogodbe z gospodarskimi organizacijami, vladnim funkcionarjem pa, naj se vzdržijo neresnic, zavajanj, groženj in žalitev na račun podjetnikov. Vendar teh sklepov že v torek niso podprli člani odbora DZ za gospodarstvo, zato danes niso bili uvrščeni na dnevni red plenarne seje DZ.
V koalicijski pogodbi je dogovorjena vrsta ukrepov, ki lahko pomenijo neposredno finančno obremenitev za podjetnike, je razloge za sklic izredne seje pojasnila Suzana Lep Šimenko (SDS). Med njimi je največ ogorčenja povzročila zaveza, da se bo osebne prihodke iz kapitala in rent vključilo v osnovo za odmero dohodnine. To bi pomenilo, da bodo morali od ustvarjenih dobičkov plačati skoraj 60 odstotkov davka, je izračunala.
Če bodo ta in drugi predlagani ukrepi izvedeni, lahko po njenih besedah resno ogrozijo slovensko gospodarstvo in posledično blaginjo državljank in državljanov. "Če želimo razvoj Slovenije in da mladi ne bi odhajali v tujino, potem potrebujemo dobro delujoče gospodarstvo, za to pa je potrebno dobro konkurenčno, poslovno in davčno okolje," je pozvala.
Podobno so opozarjali tudi poslanci preostalih poslanskih skupin, podpisani pod zahtevo za sklic izredne seje. Matej Tonin (NSi) je glede zapisanih zavez o obdavčitvi kapitalskih dobičkov spomnil, da je dobiček v vsaki normalni državi gonilo razvoja. Ta je morda v Sloveniji res enako ali manj obdavčen kot v Avstriji ali Nemčiji, a manj kot v državah, s katerimi tekmujemo, kot so Poljska, Češka ali Hrvaška, je dejal.
Sovraštva do podjetnikov so v opoziciji obtožili predvsem poslance Levice. "Nova vlada strank LMŠ, SD, Desus, SMC, SAB in nadstrankarske Levice želi z nerazumnimi davki, brezglavo rastjo administracije in privilegijev, večjih birokratskih ovir in centralizmom podjetnike zatreti ali jih celo pregnati," je dejal Marko Pogačnik (SDS).
Po drugi strani so v vladnih strankah, podpisanih pod koalicijsko pogodbo, zahteve pobudnikov seje zavračali. Robert Pavšič (LMŠ) jim je očital napačno interpretacijo koalicijske pogodbe. Ta govori o tem, da je treba krepiti konkurenčnost, poenostaviti postopke, razbremeniti plače, urediti trg dela in delovna razmerja, spodbujati ekonomsko demokracijo in sodobne oblike na področju podjetništva, vzpostaviti okolje za tehnološki preboj in tako naprej, je naštel. Zagotovil je, da se bodo sprememb lotili z odgovornostjo in premišljeno.
Tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek je poskusil pomiriti kritike koalicijske pogodbe. "Vlada bo iskala take rešitve, ki bodo pomenile doprinos k slovenskemu gospodarstvu, kot tudi vsem državljanom in državljankam," je dejal. Koalicijska pogodba po njegovih besedah predstavlja le usmeritev za delovanje vlade, preden bodo sprejemali kakršnekoli ukrepe, pa bodo v njihovo pripravo vključili vse deležnike, tako gospodarstvo kot socialne partnerje.
Vlada se po Počivalškovih besedah zaveda, da izzivov na področju davčnih ukrepov ne bo mogoče uresničiti enostransko. "Zato bo k uresničevanju ciljev pristopila premišljeno, na podlagi ustreznih analiz in predvsem s prestrukturiranjem bremen javnih dajatev," je zagotovil.
Tudi državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar Erman je ugotovila, da izvajanja koalicijske pogodbe ni mogoče zagotoviti z diktatom, pač pa z dialogom. "In ta dialog se je že začel," je zatrdila.
Glede ukrepov na davčnem področju je dejala, da mora biti prioriteta razbremenitev stroškov dela, ker pa sta za nadaljnji gospodarski razvoj izredno pomembna nadaljevanje javnofinančne stabilizacije in stabilnost javnofinančnega okolja, je potrebno nadaljnje prestrukturiranje davčnih bremen in ne splošno zniževanje davkov, je dejala.
O izvajanju podpisane koalicijske pogodbe je povedala, da je časovnica, ki je po njenih besedah zelo ambiciozna, pripravljena. "Zakonski predlogi bodo za obravnavo v DZ pripravljeni tekom prihodnjega leta, rešitve pa uveljavljene z januarjem 2020," je dejala. Ne dela si sicer utvar, da je mogoče o vseh predlogih doseči stoodstotno soglasje.
Najbolj odločno so predloge iz koalicijske pogodbe zagovarjali v Levici. "Zgornji odstotek prebivalstva je obdavčen skoraj polovico manj, kot so obdavčeni ostali oz. tisti, ki živijo od svojega dela," je dejal Luka Mesec (Levica). Sam verjame, da se bo v prihodnjih mesecih in letih našel razum za njihovo uresničitev v praksi, ter da naš davčni sistem, ki je bil po njegovih besedah v zadnjih letih prikrojen v prid peščici, popravijo tako, da bo začel zagotavljati blaginjo za vse in omogočil razvojni preboj države.
"Če bi najbogatejši plačali malo več davka, bi bili še vedno bogati, mogoče bodo imeli malo manjše jahte in vile ali kakšen luksuzen avto manj," pa je dejala Nataša Sukič (Levica). Bi pa bilo tako na voljo več denarja za zdravstveno varstvo in šole, za obuditev mrtve stanovanjske politike ali pa za nove subvencije gospodarstvu, je predlagala.
