Kot so sporočili z vrhovnega državnega tožilstva, sta Katičeva in Šketa spregovorila o vseh odprtih vprašanj med ministrstvom in tožilstvom ter se dogovorila o osnovnih premisah bodočega sodelovanja. V pogovoru sta se dotaknila koalicijske pogodbe in vseh oblik sodelovanja pri pripravi zakonodaje ter vseh zakonskih in podzakonskih predpisov.
Na ministrstvu za pravosodje pa so po srečanju poudarili, da sta se sogovornika zavezala h konstruktivnemu sodelovanju pri pripravi zakonskih sprememb. Med prvimi prednostnimi nalogami bosta optimalnejša ureditev kazenskega postopka ter prilagoditev organizacije slovenskega tožilstva nedavni ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva, kjer ministrstvo in vrhovno državno tožilstvo že tvorno sodelujeta.
Na vrhovnem državnem tožilstvu so dodali, da sta med drugim spregovorila tudi o aktualnih kadrovskih zadevah in postopkih imenovanj za državne tožilce.
Kot so navedli na ministrstvu za pravosodje, je Šketa napovedal krepitev transparentnosti dela slovenskega tožilstva z vpogledom v mesečno posodobljene statistične podatke prek spleta, kar namerava vrhovno državno tožilstvo začeti objavljati novembra letos.
Ministrica pa je v zvezi z nedavno odločbo ustavnega sodišča glede zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora izpostavila, da se zaveda problematike njenih finančnih posledic in da bo v pogovorih s finančnim ministrstvom zagovarjala dodelitev dodatnih potrebnih sredstev tožilstvu. Na ministrstvu je v izdelavi analiza morebitnih sprememb omenjenega zakona, v iskanje ustavno vzdržne in učinkovite rešitve pa bo vključeno tudi tožilstvo.
Katičeva in Šketa sta se dotaknila tudi področja sovražnega govora, ki ga je tožilstvo v okviru lani sprejete politike pregona uvrstilo med prednostne naloge. Strinjala sta se, da gre pri tem za problematiko, ki terja širši družbeni diskurz in iskanje rešitev, tudi ob sodelovanju drugih deležnikov, so še pojasnili na ministrstvu.
