Kot poročajo mediji, so med drugim umaknili pritožbo v postopku zoper Franca Kanglerja, pričakovati je tudi umik tožb zoper Janeza Janšo in še nekatere znane osebe.
Ustavni sodniki so julija razveljavili 57. člen zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki je omogočal, da tožilstvo preveri tudi zakonitost premoženja tistih osumljencev, obtožencev in obsojencev kataloških kaznivih dejanj, pri katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel že pred uveljavitvijo zakona. Po sodbi ustavnih sodnikov zakon za nazaj ne sme več veljati, temveč lahko tožilci pod drobnogled vzamejo le premoženje tistih osumljencev, obtožencev in obsojencev, ki so kaznivo dejanje zagrešili po 29. novembru 2011, ko je zakon o odvzemu premoženja začel veljati. S sodbo ustavnih sodnikov je postalo jasno, da bo marsikateri postopek padel.
Vodja civilno finančnega oddelka Specializiranega državnega tožilstva Barbara Lipovšek je danes pojasnila, da so umaknili devet tožb in eno pritožbo. Ne izključuje možnosti, da bi lahko tožilci predlagali umik še kake tožbe ali pritožbe. Od 24 doslej vloženih tožb jih je šest pravnomočnih, ena delno pravnomočna, za 10 zadev so v zadnjih dneh predlagali umik. Za zdaj tudi še ne morejo dokončno oceniti, koliko zadev po zakonu o odvzemu premoženja se bo nadaljevalo.
Opravili so evaluacijo vseh zadev po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, tiste, v katerih so bili opravljeni umiki tožb, pa so zadeve, pri katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno pred 29. novembrom 2011.
Lipovškova je pojasnila, da se morajo o njihovih predlogih za umik tožb zdaj izjasniti nasprotne stranke, torej toženi. Potrdila pa je, da bo specializirano tožilstvo zaradi tega imelo dodatne stroške, saj tista stranka, ki umakne tožbo, tudi nosi vse stroške postopka.
Po poročanju Dela je bila vrednost doslej vloženih tožb po zakonu o odvzemu premoženja 30,564 milijona evrov.
Odvetnik družbe Čeferin Andrej Pohar, ki v postopkih po zakonu o odvzemu premoženja zastopa več strank, je za časnik Delo potrdil, da je prejel umik tožbe za nekdanjega direktorja agencije za pošto in elektronske komunikacije Tomaža Simoniča, ki mu je tožilstvo očitalo okoli 175.000 evrov premoženja nezakonitega izvora, ter zoper Marijo, Mateja in Ano Zagožen, dediče nekdaj vidnega člana SDS Jožeta Zagožna, ki se je zaradi očitkov o jemanju podkupnin znašel tudi v postopku v zadevi Patria.
Pohar je za Delo dejal, da še ne ve, ali bodo z umikom tožbe soglašali. Umik od tožbe namreč tožilstvu teoretično še vedno omogoča, da čez čas (denimo ob morebitni spremembi zakona) tožbo ponovno vloži. Po njegovih besedah tožilstvo ob umiku tožbe namreč ni podalo izjave, da se tudi v prihodnje odpoveduje tožbenemu zahtevku. Sam se bo zato s stranko posvetoval o morebitni pritožbi. Pohar namreč ocenjuje, da jima na sodišču dobro kaže ter da je zato na mestu premislek, ali je bolj smiselno počakati na zavrnilno sodbo. Pravnomočna zavrnilna sodba bi namreč pomenila, da tožbe nikakor ne bi bilo mogoče ponovno vložiti.
Na tožilstvu so ob umiku tožb poudarili, da so ves čas delali zakonito, da je ustavno sodišče okrcalo zakonodajalca in da z rednim delom v zadevah po zakonu o odvzemu premoženja ne bodo prenehali. "Še naprej se bodo odrejale finančne preiskave in vlagale tožbe za odvzem premoženja nezakonitega izvora, ob upoštevanju omejitev ustavne odločbe. Bo pa trajalo kar nekaj časa, da se glede števila vloženih tožb vrnemo na tisto raven, ki je obstajala pred ustavno odločbo," so pojasnili za časnik.
