Varuh človekovih pravic je na svoji spletni strani navedel, da so v zadnjem obdobju prejeli nekaj novinarskih vprašanj, povezanih z javno, medijsko obravnavo dogodkov, povezanih zlasti z begunci in ekonomskimi migranti. Pri tem so omenjali zlasti primer "rjuharic", primere fotografiranja žensk v burkah in objave teh fotografij na spletnih portalih ter prispevke v medijih, v katerem avtorji zatrjujejo, da z begunci in migranti muslimanske veroizpovedi v Slovenijo prihaja tudi "kultura posilstev", grožnja javnemu redu in miru ter varnosti in stabilnosti Slovenije.
Pri varuhu kakršnih koli prijav ali pobud glede teh medijskih poročanj niso prejeli. A načelno stališče varuha je, da je tovrstna medijska obravnava problemov, povezanih s pripadniki muslimanske veroizpovedi, izraz ustavno varovane svobode izražanja oz. za sleherno demokratično družbo nujnega pluralizma misli oziroma mnenj.
Hkrati pa ocenjujejo, da so nekatera medijska poročanja in izražena stališča v medijih, portalih in komentarjih večkrat "odkriti izraz nerazumevanja, nestrpnosti in sovražnosti do pripadnikov muslimanske veroizpovedi, torej na podlagi osebnih okoliščin posameznikov ali skupin, zlasti zaradi njihove rasne ali verske pripadnosti".
Pri varuhu so izpostavili, da ustava prepoveduje spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti.
To je konkretizirano z opredelitvijo kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti v kazenskem zakoniku, vendar pa ob dosedanji slovenski sodni praksi ni moč pričakovati, da bi več primerov sovražnega govora izpolnilo vse znake kaznivega dejanja. Sodna praksa namreč poleg naklepnega, javnega spodbujanja sovraštva proti določeni skupini ljudi, zahteva tudi možnost, da se bodo besede sprevrgle v nasilje, v neko protipravno dejanje, opozarjajo pri varuhu.
Zakon o medijih opredeljuje, da je prepovedano z razširjanjem programskih vsebin spodbujati k narodni, rasni, verski, spolni ali drugi neenakopravnosti, k nasilju in vojni, ter izzivati narodno, rasno, versko, spolno ali drugo sovraštvo in nestrpnost. "Žal pa zakon ne določa sankcij, na kar varuh človekovih pravic opozarja zakonodajalca že vse od leta 2010," so dodali. Tako v slovenskem pravnem redu obstaja široko sivo polje izražanja, ki ga prepovedujeta ustava in celo zakon, vendar pa za prepoved ni določene sankcije, ugotavljajo pri varuhu.
Po mnenju varuha je nesprejemljivo trditi, da so vsi, ki prihajajo po zatočišče v Evropo, verski skrajneži, ki želijo islamizirati Evropo, potencialni teroristi ali posiljevalci. "Tovrstna zatrjevanja so lahko cenena oblika sprenevedanja in populizma, zlasti ob odsotnosti širše družbene analize o pravih vzrokih bohotenja skrajnih ideologij, pa najsi bo kjerkoli v svetu," menijo pri varuhu.
